Štajerci.si Štajerci.si
x



Štajerci.si

Biografski leksikon predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom vplivale na vsa področja življenja v vaseh, mestih in pokrajini. Zbirka imen raste in se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
Veseli smo predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na stajerci.si@mb.sik.si ali nam jih posredujte preko spletnega obrazca.

Pogoji uporabe vsebin
ŠUMLJAK Ivan
Foto: avtor neznan (Vir: wikipedia.org)
Galerija slik

ŠUMLJAK, Ivan


Rojen: 
6. avgust 1899, Žalec
Umrl:  14. februar 1984,


Kraj delovanja: 


Oče Slovenske planinske poti profesor Ivan Šumljak se je že zelo zgodaj odločil za učiteljski poklic. Leta 1918 je z odliko končal mariborsko učiteljišče in že naslednje leto pričel s poučevanjem v Šoštanju, profesorsko pot pa kasneje nadaljeval v vadnici učiteljišča in na 3. deški ljudski šoli v Mariboru. Leta 1921 je z odliko opravil strokovni izpit iz slovenskega in nemškega jezika, zatem pa pričel s poučevanjem na mariborski meščanski šoli. Kasneje se je zbližal še z angleškim jezikom in zanj leta 1937 opravil strokovni izpit v Londonu.
Potem ko se je leta 1945 vrnil iz vojnega izgnanstva v Srbiji, je postal ravnatelj mariborskega učiteljišča. Nekaj časa je poučeval na gimnaziji nato pa na srednji ekonomski šoli, kjer je ostal vse do upokojitve. Po odhodu v pokoj leta 1960 je na visoki tehniški šoli honorarno poučeval angleščino, v zadnjih letih življenja pa se je aktivno posvečal francoskemu jeziku. 

Tako kot učiteljski poklic je tudi planine vzljubil že v otroštvu. Zasluga za to gre njegovi babici, ki je vse od njegovega tretjega leta skrbela zanj. Po drugi svetovni vojni je svoje profesorske dolžnosti kar 20 let dopolnjeval z delom načelnika markacijskega odseka pri Planinskem društvu Maribor Matica, s svojo ljubeznijo do planin pa je pripravljal številna planinska predavanja, ki jih je obogatil z bogato zbirko lastnih posnetkov.
Ko je med markiranjem planinskih poti na Pohorju počival na Črnem vrhu, je prišel na idejo o planinski transverzali, s katero bi povezal najzanimivejše predele slovenskega gorskega sveta. Svojo zamisel o prvi vezni poti pri nas in v Evropi nasploh je predlagal na zboru markacistov Slovenije leta 1950 pri Slamiču v Ljubljani. Prvotni predlog o krožni planinski poti, ki bi se začela in končala v Mariboru, je Planinska zveza Slovenije nekoliko spremenila in 1. avgusta 1953 uradno odprla Slovensko planinsko transverzalo št. 1. Planinsko pot, ki jo je Šumljak sprva imenoval magistrala, so leta 1991 preimenovali v Slovensko planinsko pot. Prične se v Mariboru in se preko Pohorja, Kamniško-Savinjskih Alp, Karavank, Julijskih Alp in predalpskih hribovij spusti na Kras ter se konča ob Jadranskem morju. Čeprav so ji sprva očitali, da ne ustreza planinstvu, so po njenem vzgledu uredili številne vezne poti pri nas in v Evropi. Tako kot ostale planinske poti v Sloveniji je označena s Knafelčevo markacijo (bela pika, obkrožena z rdečim krogom), ki pa ji je dodana še številka 1. Leta 1966 so na Šumljakovo pobudo vpeljali tudi Razširjeno slovensko planinsko pot, ki predstavlja svojevrstno dopolnitev Slovenske planinske poti.
 
Za svoje izrazite zasluge pri uvedbi slovenske transverzale je leta 1972 prejel Bloudkovo plaketo.
 
Pokopan je na pobreškem pokopališču v Mariboru.
 
Danes se po njem imenuje del Slovenske planinske poti. Tako imenovana Šumljakova pot poteka od začetka planinske transverzale v Spodnjem Radvanju pa vse tja do Mariborske koče, pred katero stoji tudi njegov spomenik.

 

Literatura
 
Arnejšek, M. in Poljanec, A. Slovenska planinska pot: planinski vodnik. Ljubljana: Planinska zveza Slovenije, 2012.

Ivan Šumljak (6. 8. 1899-14. 2. 1984). V: Priročnik za markaciste: učbenik: gradivo za usposabljanje markacistov PZS, 2007, str. 7.

Šumljak, I. Odkod misel in povod za transverzalo? Planinski vestnik, 1960, letn. 60, št. 9, str. 410-413. Dostopno tudi na: http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ORFS7PIV.

Šumljak, I. Razgovor s prof. Ivanom Šumljakom. Planinski vestnik, 1957, letn. 57, št. 7, str. 380-383. Dostopno tudi na: http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1OB6IRSE.

Veber, A. Petdeset let Slovenske planinske poti (1953-2003). Planinski vestnik, 2003, letn. 103, št. 4, str. 8-12. Dostopno tudi na: http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N979TDG8.

Vogelnik, F. Ivan Šumljak. Planinski vestnik, 1984, letn. 84, št. 5, str. 201-203. Dostopno tudi na: http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UVFGMNIR.

Slovenska planinska pot. V: Planinska zveza Slovenije (spletno mesto). Ljubljana. Pridobljeno 9. 4. 2019 s spletne strani: https://www.pzs.si/vsebina.php?pid=58.


Glej tudi

link   Bibliografija v sistemu COBISS
link   Slovenska planinska pot


Prispeval/-a: Tamara Jurič, Mariborska knjižnica
Zadnja sprememba: 19.4.2019, Tamara Jurič, Mariborska knjižnica

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5