Štajerci.si Štajerci.si
x



Štajerci.si

Biografski leksikon predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom vplivale na vsa področja življenja v vaseh, mestih in pokrajini. Zbirka imen raste in se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
Veseli smo predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na stajerci.si@mb.sik.si ali nam jih posredujte preko spletnega obrazca.

Pogoji uporabe vsebin
CIPCI Jakov
Foto: avtor neznan (Vir: Jakov Cipci. Maribor: Pro Andy, 2010.)
Galerija slik

CIPCI, Jakov


Rojen: 
22. oktober 1901, Split (Hrvaška)
Umrl:  23. junij 1975, Maribor


Kraj delovanja: 


Jakov Cipci, rojen v Dalmaciji, je bil z glasbo obkrožen že od otroštva. Mama Ivanka je bila pevka, stric je igral harfo, eden od dedov pa flavto. Pri sedmih letih je začel z učenjem violine.
V Splitu je končal osnovno šolo, pri trinajstih letih so se z družino preselili v Trst in šolanje je nadaljeval tam. Nadaljeval je tudi z učenjem violine, in sicer na konservatoriju Tartini.
Pri osemnajstih je dobil službo kot violinist v operno-simfoničnem orkestru Gledališča Verdi v Trstu. Dve leti kasneje je zaključil študij violine, leta 1924 pa se je lahko pohvalil še s končanim študijem komponiranja in dirigiranja. Prav tako je, na željo domačih, končal trgovsko akademijo v Trstu.
Preden se je ustalil v Mariboru, je preizkusil delo z različnimi orkestri, vodil orkester na prekooceanskih ladjah in bil dirigent Tržaške filharmonije ter radijskega orkestra v Ljubljani.
S temi orkestri je veliko gostoval in si pridobival izkušnje, ki so ga oblikovale v vsestranskega, uspešnega ter spoštovanega dirigenta. Od leta 1947 je delal kot dirigent simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije, povabili so ga tudi v Opero. A to je bil čas tržaške krize in zaradi političnih spletk so Cipcija, ki je imel italijansko državljanstvo, odslovili. To seveda ni pomenilo, da v kasnejših letih ni gostoval v Ljubljani. Če je v Ljubljani imel težave zaradi italijanskega državljanstva, pa v Trstu zaradi antifašističnih izjav nekaj let sploh ni bil dobrodošel. Za te politične spletke se ni zmenil Maribor, ki je zagrabil priložnost in s tem pridobil dirigenta, glasbenika, ki je odločilno zaznamoval glasbeno življenje v mestu. Od leta 1955 je Cipci v mariborski Operi delal kot direktor ter kasneje umetniški vodja in kot dirigent. Dirigiral je tudi v Mariborski filharmoniji. Sestavljal je orkester in izbiral goste, pomagal pri sestavi repertoarja in se je lotil sodobnejših, novejših slovenskih opernih del. Dve sezoni po začetku delovanja v Mariboru je navdušil z opero Aida, ki še danes velja za eno najboljših predstav v zgodovini mariborske Opere. Čas, ko je deloval v Mariboru, imenujemo zlata doba mariborske Opere.
V sezoni 1961/1962 se je upokojil. Ni se popolnoma umaknil, je pa bil vedno manj prisoten in to je opazilo tudi občinstvo in kritiki, ki so mu bili vselej naklonjeni.
Taktirko je dokončno odložil leta 1969, ko se je njegovo zdravstveno stanje začelo slabšati. Še naprej je kolegom iz Opere pomagal pri pripravah ter obiskoval koncerte in predstave.
Cipci je z različnimi orkestri, ansambli in solisti sodeloval na mnogih proslavah ob različnih priložnostih. Krstno je pri nas uprizoril okoli dvajset simfoničnih del in bil vodja Baročnega orkestra v Mariboru. Sodeloval je z RTV Slovenija, nekaj njegovih spremljav opernih arij je izšlo na kasetah in cedejih RTV. Kot dirigent je z orkestrom slovenske filharmonije izvajal glasbo za filme, med drugim tudi za prvi slovenski film Na svoji zemlji leta 1948.
Simfonični in operni dirigent je dvakrat prejel Prešernovo nagrado. Leta 1950 je dobil nagrado Vlade SFRJ za delovanje leto poprej, leta 1969 pa nagrado mesta Maribor za kulturno dejavnost. Leto kasneje je bil nagrajen z jubilejno nagrado Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo. Diplomo častnega člana in Zlato liro Zveze glasbenih umetnikov Jugoslavije za najvidnejše dosežke na področju glasbene ustvarjalnosti Jugoslavije je prejel leta 1974. Še več pohval in nagrad je dobil ob različnih drugih priložnostih.
Po daljši bolezni je 23. junija 1975 umrl v Mariboru, pokopan je na ljubljanskih Žalah.
Dirigenta, ki je pomembno zaznamoval Opero, so v SNG Maribor leto po njegovi smrti počastili s postavitvijo kipa.

 

Literatura
 
Košir, M. Jakov Cipci: umetniško življenje. 1. izdaja. Maribor: Pro- Andy, 2010.

Salmič Kovačič, K. Cipci, Jakov. V: Leksikon mariborske družbe in kulture: po letu 1945. Maribor: Obzorja, 2012, str. 34.

Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon: od A do L, Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008, str. 141.

Šah, M. Cipci, Jakov (1901-1975). V: Slovenska biografija (spletno mesto). Ljubljana: SAZU, ZRC SAZU, 2013-. Pridobljeno 25. 5. 2017 s spletne strani: http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1005370/

Izdelava in oblikovanje Qualitas
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5