Štajerci.si Štajerci.si
x



Štajerci.si

Biografski leksikon predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom vplivale na vsa področja življenja v vaseh, mestih in pokrajini. Zbirka imen raste in se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
Veseli smo predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na stajerci.si@mb.sik.si ali nam jih posredujte preko spletnega obrazca.

Pogoji uporabe vsebin
DOLAR Jaro (Jaroslav)
Foto: avtor neznan (Vir: revija.ognjisce.si)
Galerija slik

DOLAR, Jaro (Jaroslav)


Rojen: 
23. junij 1911, Maribor
Umrl:  6. april 1999, Ljubljana


Kraj delovanja: 


Jaro Dolar se je rodil v družini klasičnega filologa, slavista in literarnega zgodovinarja Antona Dolarja ter matere čeških korenin. Že v gimnazijskih letih se je zapisal književnosti. Urejal je dijaški list Gaudeamus in v njem objavljal svoje prve pesmi in prozo. Študij je nadaljeval na Univerzi v Ljubljani, kjer je študiral slavistiko in umetnostno zgodovino. Ker po diplomi leta 1935 zaradi svojega delovanja v levičarskih političnih organizacijah ni dobil profesorske službe, se je posvetil časnikarstvu. Urejal je kulturno rubriko časnika Mariborski večernik in bil urednik tednika Edinost. Ob nemški okupaciji Maribora se je za eno leto umaknil v Ljubljano, preostala tri leta pa je preživel pri sorodnikih v Zagrebu. Zaradi vključitve v narodnoosvobodilno gibanje in sodelovanja pri izdajanju slovenskega ilegalnega lista Glas resnice je bil dva meseca zaprt v hrvaških zaporih.
Po končani vojni vihri se je spomladi 1945 vrnil v rodni Maribor. Prevzel je uredništvo časnika Vestnik, deloval kot javni družbeni delavec in predavatelj na raznih strokovnih tečajih, za kratek čas pa se je posvetil tudi gimnazijskemu poučevanju ruskega jezika. 
V njegovo življenje in delo je pomembno prelomnico zarisalo leto 1946, ko je vstopil v mariborsko gledališko življenje. Postal je direktor Drame in upravnik Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru. Osebno je izbiral dela za repertoar in jih prevajal iz tujih jezikov, veliko pa jih je tudi sam režiral. Ob razgibanem gledališkem delu je razvil bogato publicistično dejavnost. Urejal je mariborski Gledališki list, objavljal članke o domačih in tujih dramatikih in se s poročili o gledaliških predstavah javljal v različne gledališke tiske.
Po dobrem desetletju dela v gledališču je leta 1957 prestopil v knjižničarske vrste in se zaposlil v obeh osrednjih slovenskih knjižnicah. Najprej je sedem let delal kot bibliotekar in ravnatelj mariborske Študijske knjižnice, leta 1964 pa je za tri mandatna obdobja prevzel vodenje Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani.
Na področju bibliotekarstva se je posvečal temeljnim vprašanjem o razvoju in delovanju knjižnic na širšem slovenskem območju, še posebej pa ga je zanimalo razmerje med bralcem in knjigo ter različna etična vprašanja v zvezi s knjigo in knjižnicami. Kot visokošolski predavatelj je deloval že od leta 1960, najprej v Mariboru, kasneje pa na različnih fakultetah v Ljubljani. Predaval je kulturno zgodovino, književnost in sociologijo knjige, nazadnje pa se je osredotočil predvsem na zgodovinski razvoj knjig in knjižnic. Raziskovanje na omenjenih področjih je podkrepil z razpravami v domačem in tujem strokovnem tisku.
Njegove izrazite vpetosti v bibliotekarsko stroko ni prekinila niti upokojitev leta 1976. Še naprej je več kot dve desetletji ostal tesno povezan z Narodno in univerzitetno knjižnico v Ljubljani, kjer je vse do konca svojega življenja obdržal delovno sobo. Tudi kot upokojenec je pripravljal različne knjižne razstave, urejal zapuščene samostanske knjižnice v Nazarjah, Kamniku in Krškem ter se z izrazito vnemo posvečal ustvarjanju memoarsko-strokovnih monografij.
Dolarjevo izredno poznavanje bibliotekarstva so stanovski kolegi nagradili s Čopovo diplomo in najvišjim strokovnim nazivom bibliotekarski svetovalec. Za svojo bogato kulturno udejstvovanje je prejel visoko državno odlikovanje red zaslug za ljudstvo s srebrnimi žarki in najvišje francosko priznanje na področju kulture Ordre des Arts et des Lettres.
 

Memoarsko-strokovne monografije:

Prijateljice imam: legende in zgodbe o knjigah, 1999

Spomini: v preddverju literature, 1995

Spomin človeštva, 1982


Literatura
 
Berčič, B. Jaro Dolar – sedemdesetletnik. Knjižnica: revija za področje bibliotekarstva in informacijske znanosti, 1981, letn. 25, št. 1-4, str. 169-174.

Čepič, M. Jaro Dolar (1911-1999). Večer, 13. apr. 1999, letn. 55, št. 84, str. 12.
 
Glavan, M. Jaro Dolar (1911-1999). Knjižnica: revija za področje bibliotekarstva in informacijske znanosti, 1999, letn. 43, št. 1, str. 159-162. 
 
Hartman, B. Jaro Dolar: 1991-1999. V: Hartman, B. Maribor - dogajanja in osebnosti, 2009, str. 322-324.

Rajh, B. in Dolar, J. Individualnost naroda je njegova kultura - kultura je tudi sreča: pogovor z Jarom Dolarjem ob njegovi 80-letnici. Dialogi, 1991, letn. 27, št. 12, str. 7-17.

Stavbar, V. Dolar, Jaro. V: Leksikon mariborske družbe in kulture: po letu 1945, 2012, str. 42.

Vurnik, F. In memoriam: Jaro Dolar (1911-1999). Sodobnost, 1999, letn. 47, št. 5/6, str. 485-487. Dostopno tudi na: https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NU9Z58HW
 


Glej tudi

link   Bibliografija v sistemu COBISS


Prispeval/-a: Tamara Jurič, Mariborska knjižnica
Zadnja sprememba: 8.8.2018, Tamara Jurič, Mariborska knjižnica

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5