Štajerci.si Štajerci.si
x



Štajerci.si

Biografski leksikon predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom vplivale na vsa področja življenja v vaseh, mestih in pokrajini. Zbirka imen raste in se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
Veseli smo predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na stajerci.si@mb.sik.si ali nam jih posredujte preko spletnega obrazca.

Pogoji uporabe vsebin
GABOROVIČ Nada
Foto: Branimir Ritonja (Vir: Premzl, P. Nada Gaborovič. V: Petindvajset let Glazerjevih nagrad, 2011, str. 42-43)
Galerija slik

GABOROVIČ, Nada


Rojena: 
13. marec 1924, Maribor
Umrla:  23. julij 2006, Maribor


Kraj delovanja: 


Nada Gaborovič, rojena Kropej, je že od svojega zgodnjega otroštva živela s pisalom v roki. Pisati je zanjo pomenilo živeti in zato je bilo njeno življenje vseskozi tesno povezano z literaturo, slovenskim jezikom in rodnim Mariborom.

Njeno šolanje na mariborski gimnaziji je prekinila morija druge svetovne vojne. Ob nastopu okupacije je skupaj s sestro pobegnila v Ljubljano, kjer je dokončala šesti razred gimnazije. Takoj zatem se je vrnila v Maribor, od koder je bila skupaj s preostalimi družinskimi člani pregnana v Srbijo. Ko se je po štirih letih izgnanstva vrnila v rodno mesto, je dokončala manjkajoča razreda gimnazije in se zavzeto lotila študija slavistike na ljubljanski univerzi.
Leta 1950 se je kot diplomirana profesorica vrnila v štajersko prestolnico in nastopila svojo prvo službo. Najprej je tri mesece poučevala na nižji gimnaziji, jeseni istega leta pa se je zaposlila na II. gimnaziji, kjer je ostala vse do leta 1976.
Svoje pedagoško poslanstvo je jemala odgovorno in resno. Da se je lahko posvetila poučevanju na gimnaziji, je pisanje, svojo največjo ljubezen, potisnila v kot. V drugi polovici 50 let je začutila, da bo zbolela, če ne bo pisala. Mož ji je kupil pisalni stroj, začela je intenzivneje pisati in leta 1961 je izšel njen prvi roman Jesen brez poletja, v katerem pripoveduje o življenju slovenskih izgnancev v Srbiji med drugo svetovno vojno.
Čeprav si je Nada Gaborovič že od nekdaj želela poučevati, se je po 26 letih odločila za odhod iz pedagoških vrst. Med leti 1977 in 1978 je bila ravnateljica Mariborske knjižnice, kasneje pa se je zaposlila kot svetovalka za slovenski jezik pri mariborski enoti Zavoda za šolstvo. Ob koncu življenja je nekaj časa živela v domu starejših v Vukovskem Dolu v Slovenskih goricah. Od življenja se je poslovila v rodnem Mariboru.

Nada Gaborovič je literarno ustvarjala vse odkar se je v prvem razredu naučila pisati in brati. Sprva so ji za izražanje služili dnevniški zapisi, kasneje pa se je posvetila daljšim proznim besedilom. Tako je svoj prvi, okrog 800 strani dolg roman z naslovom Beli jorgovan začela pisati pri 14 letih, vendar se obsežno besedilo do danes ni ohranilo.
Njen obsežni in vsestranski opus je v veliki meri avtobiografski. Kakor se je odvijalo njeno življenje, tako je iz njega črpala snov za svoje obsežne romane, novele in črtice. V mnogih njenih delih je ohranjena podoba rodnega mesta, ljudi in okolij, kot jih je poznala iz svojih življenjskih izkušenj. Čeprav je pisala o raznolikih tematikah, tudi humorističnih in satiričnih, se je v svojih delih vztrajno vračala h krutemu predvojnemu času in obdobju, ki ga je med vojno preživela v izgnanstvu.
V mnogih njenih romanih kot pripovedovalec nastopa moški, saj je želela dokazati, da lahko ženska piše prav tako dobro kakor moški. Mnogi so namreč menili, da ženske niso poklicane za literarno udejstvovanje. V spore s svojimi literarnimi kolegi pa je Nada pogosto prišla tudi zaradi tega, ker ni čutila prav nobene potrebe po zunanji uveljavitvi.
Njena literarna zapuščina poleg romanov in novel obsega še krajšo prozo, ki je izhajala v različnih časnikih in revijah, izpod njenega peresa pa so nastajala tudi dela za mlade in številne literarne kritike izvirnih del slovenskih avtorjev. Veliko je pisala tudi za radio.
V svojem dolgoletnem literarnem ustvarjanju je prejela številna priznanja in nagrade. Nadarjenost za književnost je pokazala že v gimnazijskih letih, ko je dvakrat sodelovala na nagradnih literarnih natečajih in bila obakrat nagrajena. Kasneje je za roman Ne samo jaz prejela nagrado mesta Maribor, s Kajuhovo nagrado pa je bila okronana njena zbirka novel Seženj do neba. Leta 1987 je za roman Odvzemanja prejela Glazerjevo listino, ki ji je bila izmed vseh priznanj najljubša.
 

Romani:

Podoba na televizorju, 2006
Jutri, 2005
Dnevi, leta, 2003
Dva svetova, 2001
Pogovori z ljubeznijo, 1996
Malahorna, 1989
Odvzemanja, 1986
Razdalje, 1980
Kukavičji sneg, 1977
Objokuj jutro, 1975
Seme, 1971
Vsaka noč mine, 1969
Kariatide, 1969
Kali prihodnosti, 1962
Jesen brez poletja, 1961


Literatura

Gaborovič, N. Kar pomnim, sem živela s pisalom v roki. Sodobnost, 1999, letn. 47, št. 3/4, str. 300-308. Dostopno tudi na: https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X7TYO114/?euapi=1&query=%27keywords%3dnada+gaborovi%c4%8d%27&pageSize=25
 
Gaborovič, N. Povest z Vorančevega pisalnega stroja: težavna objava knjig, ki jih napišejo ženske. Večer, 17. avg. 1998, letn. 54, št. 188, str. 10.

Gaborovič, N. Ko beseda še posebej zrelo odzvanja. Večer, 18. jun. 1988, letn. 44, št. 141, str. 22.
 
Glazer, A. Nada Gaborovič in njen Maribor. Večer, 21. jul. 2008, letn. 64, št. 167, str. 13.

Malek, H. Nada Gaborovič (1924-2006): v spomin. Večer, 29. jul. 2006, letn. 62, št. 174, str. 12.

Malek, H. Osemdeset let Nade Gaborovič, profesorice in pisateljice. Večer, 13. mar. 2004, letn. 60, št. 61, str. 11.

Mevlja, D. Zrela pripovednica. Večer, 17. mar. 1989, letn. 45, št. 63, str. 13.

Nada Gaborovič. V: II. gimnazija Maribor : 1950-2000 : zbornik ob 50-letnici, 2000, str. 104-111.

Premzl, P. Nada Gaborovič. V: Petindvajset let Glazerjevih nagrad, 2011, str. 42-43.


Glej tudi

link   Bibliografija v sistemu COBISS


Prispeval/-a: Tamara Jurič, Mariborska knjižnica
Zadnja sprememba: 14.9.2018, Tamara Jurič, Mariborska knjižnica

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5