Štajerci.si Štajerci.si
x



Štajerci.si

Biografski leksikon predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom vplivale na vsa področja življenja v vaseh, mestih in pokrajini. Zbirka imen raste in se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
Veseli smo predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na stajerci.si@mb.sik.si ali nam jih posredujte preko spletnega obrazca.

Pogoji uporabe vsebin
GREGORIN Miro
Foto: avtor neznan (Vir: Mariborske operne zvezde. Maribor: Pro-Andy, 2013.)
Galerija slik

GREGORIN, Miro


Rojen: 
29. december 1913, Ljubljana
Umrl:  1. marec 2007, Ljubljana


Kraj delovanja: 


Miro Gregorin se je rodil 29. decembra 1913 v Ljubljani. Zgodaj je izgubil mamo, zato sta z bratom živela pri teti, dokler se ni oče vrnil iz vojnega ujetništva. Ker je ta izguba prizadela vso družino, se otroških let ni prav rad spominjal. Oče se je ukvarjal s podobarstvom in rezbarstvom, Miro pa je že zgodaj začel kazati zanimanje predvsem za slikanje in petje.
Vpisal se je v glasbeno šolo Sloga in pel v Akademskem pevskem zboru, med leti 1934 in 1939 celo kot solist. Skupaj z Lovšetom, Svetkom in Jurjevičem je pel tudi v kvartetu. Leta 1941 se je v ljubljanski Operi udeležil tekmovanja mladih pevcev in še istega leta postal član opernega zbora. V naslednjih letih je zraven zborovskega petja pel še manjše solistične vloge v operetah in operah ter v letu 1944 postal operni solist. Naslednje leto je sodeloval z različnimi vokalnimi skupinami, s katerimi so tudi snemali plošče. Na povabilo Antona Neffata se je preselil v Maribor. Kot operni solist se je priključil ansamblu Opere v ponovno ustanovljenem Slovenskem narodnem gledališču. Nekaj časa je sodeloval tudi s harmonikarjem Vinkom Drčarjem, s katerim sta izvajala predvsem narodne pesmi in v živo nastopala na Radiu Maribor.
Kmalu po prihodu v štajersko prestolnico je postal eden izmed nosilcev opernega repertoarja. Občinstvo in kritiki so ga občudovali predvsem zaradi igralsko pevske usklajenosti. Dobro se je znašel tako v demonskih kot komičnih vlogah, sicer pa je s svojim temnim glasom oblikoval baritonske, basbaritonske in basovske vloge. Leta 1955 je v želji, da še izboljša svoj glas, v Gradcu študiral solopetje.
Sam je menil, da je vrhunec kariere doživel z vlogo povodnega moža v Dvořakovi Rusalki, kot eno izmed najljubših pa je izpostavljal vlogo kneza Igorja v istoimenski Borodinovi operi. Prav tako je pel v operi Aida, ki je postala ena najboljših v zgodovini mariborske Opere, in v operi Šola za žene, ki je postala prva opera, ki je potekala v živo iz ljubljanskega televizijskega studia. Med eno njegovih najbolje odpetih vlog štejemo še Mefista v Faustu.
Z mariborsko Opero je veliko gostoval, dobival pa je tudi ponudbe za stalne angažmaje iz tujih opernih hiš. Te je vselej zavrnil in ostajal zvest Mariboru, kjer je imel družino.
Dosegal ni samo opernih vrhov, temveč tudi planinske. Z bratom Janezom med alpinisti slovita po tem, da sta preplezala kar nekaj prvenstvenih smeri v Kamniško-Savinjskih Alpah. Tudi slikal je rad, akvarele s krajinskimi motivi še danes hranijo njegovi potomci.
Od mariborske Opere se je sicer uradno poslovil z upokojitvijo leta 1969, a je v naslednjih letih še večkrat pel na odrih obeh slovenskih Oper. Skupno se je na odru pojavil nekaj tisočkrat, v dvainosemdesetih vlogah in petinšestdesetih različnih delih. Leta 1979 je še sodeloval v postavitvi Parmove opere Zlatorog, a to je bil njegov zadnji nastop. Kasneje se je z družino umaknil v Vaše pri Medvodah.
Kot eden izmed najvidnejših opernih solistov pri nas je bil leta 1964 med nagrajenci VIII. Mariborske kulturne revije. Istega leta je prejel nagrado ministrstva za prosveto Republike Slovenije, leta 1981 pa je za svoj umetniški opus prejel še Betettovo nagrado Društva slovenskih glasbenih umetnikov.
Nekdanji prvak mariborske Opere je umrl v Ljubljani, v štiriindevetdesetem letu.

 

Literatura
 
Košir, M. Miro Gregorin. V: Mariborske operne zvezde, Maribor: Pro-Andy, 2013, str. 10-86. 

Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon: od A do L, Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008, str. 319.

Mevlja, D. Miro Gregorin – osemdesetletnik. Večer, 27. december 1993, letn. 49, št. 300, str. 6. Dostopno tudi na: http://213.250.55.106/VECER2000_XP/1993/12/27/1993-12-27%20STR-06-06%20MX-01%20IZD-00-03-01-02-01-06%20PAG-KULTURA-IN.pdf

Mevlja, D. Miro Gregorin – devetdesetletnik. Delo, 28. december 2003, letn. 45, št. 298, str. 2. Dostopno tudi na: http://www.delo.si/arhiv/tiskano/27.12.2003/Delo

Špendal, M. Miro Gregorin. Večer, 8. marec 1974, letn. 63, št. 55, str. 14. Dostopno tudi na: http://bor.czp-vecer.si/VECER2000_XP/2007/03/08/2007-03-08_STR-14-14_MX-01_IZD-01-02-03-04-05-06_PAG-KULTURA.pdf

Ob življenjskem prazniku priljubljenega pevca. Večer, 28. december 1963, letn. 19, št. 302, str. 5. Dostopno tudi na: http://bor.czp-vecer.si/VECER2000_XP/1963/12/28/1963-12-28%20STR-05-05%20MX-01%20IZD-00-00-04-05-01-09%20PAG-KULTURA-KN.pdf


Glej tudi

link   Bibliografija v sistemu Cobiss
link   Zvočni posnetek iz opere Zlatorog na spletnem portalu youtube.com (nazadnje dostopano: 8. 6. 2017)


Prispeval/-a: Daša Zobec, Mariborska knjižnica
Zadnja sprememba: 21.9.2017, Daša Zobec, Mariborska knjižnica

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5