Štajerci.si Štajerci.si
x



Štajerci.si

Biografski leksikon predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom vplivale na vsa področja življenja v vaseh, mestih in pokrajini. Zbirka imen raste in se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
Veseli smo predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na stajerci.si@mb.sik.si ali nam jih posredujte preko spletnega obrazca.

Pogoji uporabe vsebin
GRMIČ Vekoslav
Foto: avtor neznan (Vir: ars.rtvslo.si)
Galerija slik

GRMIČ, Vekoslav


Rojen: 
4. junij 1923, Dragotinci
Umrl:  21. marec 2005, Maribor


Kraj delovanja: 


Vekoslav Grmič izhaja iz skromnega kmečkega okolja ob vznožju Kapelskih goric v občini Sveti Jurij ob Ščavnici. Njegovo šolanje na Klasični gimnaziji v Mariboru je prekinila nacistična okupacija. Do začetka druge svetovne vojne je uspel v Mariboru dokončati le šest razredov, preostala dva pa je med vojno zaključil na Ptuju. Odlično opravljeni maturi leta 1944 je sledila mobilizacija v nemško vojsko in zaposlitev na okraju v Gornji Radgoni. Po nekaj mesecih je službo opustil in se jeseni 1945 vpisal na ljubljansko Teološko fakulteto. Leta 1950 ga je takratni škof Maksimilijan Držečnik v mariborski stolnici posvetil v duhovnika in ga po končanem šestem letniku študija imenoval za kaplana na Vranskem. Sledilo je 17 let razgibanega pastoralnega dela, ki ga je od leta 1953 naprej opravljal kot župnik, sedem let kasneje pa je postal še prodekan braslovške dekanije.
V čas Grmičevega službovanja v Savinjski dolini sodi njegov doktorski študij, ki ga je leta 1961 uspešno zaključil z doktorsko disertacijo Teološke vsebine strahu v eksistencializmu, s katero je obravnaval vpliv evropskega eksistencializma na sočasno teologijo. Z odlično opravljenim doktoratom so se Grmiču odprla vrata v akademske kroge. Na Teološki fakulteti v Ljubljani je prevzel predavanja iz posameznih dogmatičnih predmetov. Kot predavatelj in raziskovalec je na fakulteti deloval vse do leta 1996, formalno pa se je upokojil že pet let prej.
Grmičevo delovanje na Vranskem je prekinilo škofovsko imenovanje leta 1968. Papež Pavel VI ga je na predlog škofa Držečnika imenoval za mariborskega pomožnega škofa in za naslovnega škofa ucchitanskega. Po škofovskem posvečenju je postal ravnatelj novoustanovljenega mariborskega bogoslovja in predavatelj ter prodekan na prav tako novoustanovljeni enoti Teološke fakultete, ki jo je prav on skupaj s škofom Držečnikom vrnil v Maribor.
Funkcijo pomožnega škofa je ob takratnem mariborskem škofu Držečniku opravljal vse do leta 1978. Svojemu škofovskemu geslu Oznanjujte evangelij je ostal zvest tudi po škofovi smrti, ko je med leti 1978 in 1980 kot kapitularni vikar vodil mariborsko škofijo. Ko je bil leta 1980 za novega mariborskega škofa imenovan Franc Kramberger, se je Grmič odpovedal vsem dotedanjim funkcijam. Ohranil je samo profesorsko službo, ob kateri je veliko predaval in pomagal v pastorali. 
Začetki njegovega znanstvenega in publicističnega delovanja sovpadajo s prizadevanji za intelektualno prenovo rimskokatoliške cerkve. V svojem vsestranskem delovanju na znanstvenem, strokovnem in pedagoškem področju je v slovenski prostor na izviren način prinašal svežo teološko razmišljanje v duhu drugega vatikanskega koncila. Kot kritičen teolog je skrbno analiziral versko, družbeno, kulturno in politično dogajanje ter na visokem strokovnem nivoju suvereno razpravljal o problemih, ki so segali na najbolj občutljiva področja humanistike in družboslovja. Bil je eden izmed najodločnejših zagovornikov dialoga med različno mislečimi.
Njegova knjižna zapuščina obsega brez intervjujev in krajših sestavkov, ki so raztreseni po različnih domačih in tujih medijih, več kot 1200 bibliografskih enot. V svojih teoloških in filozofskih spisih se je posvečal najrazličnejšim tematikam, predvsem pa razmišljanjem o Cerkvi, Bogu, veri in človeku. V njegovih delih je moč zaznati številna razhajanja med njim in uradno slovensko cerkvijo. Čeprav je bil v prvi vrsti teolog in etik, se je v svojih spisih večkrat loteval tudi ključnih dogodkov iz zgodovine slovenskega naroda. Ob pisanju in predavanju na številnih domačih ter tujih univerzah se je posvečal tudi uredniškemu delu. Med leti 1968 in 1982 je bil predsednik celjske Mohorjeve družbe, prištevamo pa ga tudi med enega izmed soustanoviteljev revije Znamenje. Za svoj neizbrisen pečat, ki ga je kot izjemen predavatelj in govornik pustil v slovenskem teološkem in kulturnem prostoru, je prejel številna priznanja.

NAJPOMEMBNEJŠA DELA

Poslednji spisi, 2005 (izšla po smrti)
Misli iz šole življenja, 2003
Izzivi in odgovori, 2000
Ne pozabimo, 1998
Iskanje resnice, 1997
Moja misel, 1995
Kristjan pred izzivi časa, 1992
Družba in socialistična morala, 1987
V duhu dialoga – za človeka gre, 1986
Humanizem, problem našega časa, 1983
Življenje iz upanja, 1981
Resnica iz ljubezni, 1979
Vprašanja našega časa v luči teologije, 1978
Iskanje in tveganje, 1975
Teologija v službi človeka, 1975
Mali teološki slovar, 1973
Smrt Boga – smrt človeka, 1971
Duhovniški sodelavci, 1971
Med vero in nevero, 1969


PRIZNANJA

1983: red republike z zlatim vencem (jugoslovansko državno odlikovanje)
1998: častni občan mesta Maribor
2002: časni občan občine Sveti Jurij ob Ščavnici
2002: srebrni častni znak svobode Republike Slovenije


Literatura
 
Zbornik - v spomin škofu dr. Vekoslavu Grmiču: [1923-2005]. Petrovče: Društvo Znamenje, [2005].
 
Zbornik ob 80-letnici škofa Grmiča. Petrovče: Založba Znamenje, 2003.
 
Gržan, K. Vekoslav Grmič (4. 6. 1923 – 21. 3. 2005). V: Gržan, K. Sto duhovnikov, redovnic in redovnikov na Slovenskem, 2006, str. 188-189.
 
Reher, S. Ob 90-letnici teologa in humanista škofa Vekoslava Grmiča. V: Ateistični zbornik: 2013-2014, 2014, str. 82-109. 
 
Reher, S. Iskalec resnice: ob 80-letnici in 35-letnici škofovskega posvečenja prof. dr. Vekoslava Grmiča. Časopis za zgodovino in narodopisje, 2003, letn. 74, št. 1-2, str. 5-11. Dostopno tudi na: http://hdl.handle.net/11686/8642.
 
Reher, S. Dva jubileja škofa dr. Vekoslava Grmiča: osemdesetletnica rojstva in 35-letnica škofovskega posvečenja. V: Mohorjev koledar 2003, 2002, str. 108-114. 
 
Žnidarič, M. Vekoslav Grmič (1923-2005). Časopis za zgodovino in narodopisje, 2005, letn. 76, št. 1-2, str. 13-16. Dostopno tudi na: http://hdl.handle.net/11686/8752.

Več virov o Vekoslavu Grmiču v sistemu COBISS


Glej tudi

link   Bibliografija v sistemu COBISS
link   Vekoslav Grmič v arhivu RTV SLO (nazadnje dostopano 5. 11. 2018)
link   Slavkova pot, izsek iz dokumentarnega filma o Vekoslavu Grmiču


Prispeval/-a: Tamara Jurič, Mariborska knjižnica
Zadnja sprememba: 13.11.2018, Tamara Jurič, Mariborska knjižnica

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5