Štajerci.si Štajerci.si
x



Štajerci.si

Biografski leksikon predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom vplivale na vsa področja življenja v vaseh, mestih in pokrajini. Zbirka imen raste in se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
Veseli smo predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na stajerci.si@mb.sik.si ali nam jih posredujte preko spletnega obrazca.

Pogoji uporabe vsebin
HUMEK Ljubo
Foto: avtor neznan (Vir: Pečenko, B. Ljubo Humek: in memoriam. Večer, 10. mar. 1988.)
Galerija slik

HUMEK, Ljubo


Rojen: 
28. julij 1913, Krško
Umrl:  5. marec 1988, Maribor


Kraj delovanja: 


Ljubo Humek je bil eden izmed arhitektov, ki so po drugi svetovni vojni nosili težo obnove porušenega Maribora. 
Osnovo za vse gradnje po vojni je predstavljal vodilni regulacijski načrt mesta, ki ga je Ljubo Humek začrtal leta 1949. Bil je prvi arhitekt, ki se je načrtno posvetil glavnim mariborskim urbanističnim vprašanjem. Tako je bil Maribor prvo slovensko mesto, ki je po vojni začelo načrtno urejati svoj urbanizem. V času, ko je bil načrt že končan, Jugoslavija namreč še ni imela zakonsko urejenega urbanističnega načrtovanja.
Humkov urbanistični načrt, ki predstavlja temelj mariborskega urbanističnega sistema, ni bil v celoti realiziran. Nerealiziran je ostal prenos avtobusnega in železniškega terminala na desni breg Drave, izgradnja novega mestnega središča na Taboru in preselitev kaznilnic ter bolnišničnega kompleksa.
Na Humkovo pobudo je bil leta 1952 ustanovljen Zavod za regulacijo Maribora, katerega je leta 1955 nadomestilo podjetje Komuna projekt, na čelu katerega je ostal vse do svoje upokojitve. Podjetje je veljalo za glavno projektantsko organizacijo na Štajerskem in je odločilno prispevalo k razvoju stanovanjske in šolske gradnje.
Humek je leta 1951/1952 dobil štipendijo za obisk Švedske, kjer je našel zglede za gradnjo stanovanjskih blokov. Do prve večje realizacije stanovanjskih objektov po švedskih vzorih je prišlo med letoma 1953 in 1961 ob Gosposvetski cesti v Mariboru. Kompleks, ki je nastal na osnovi Humkove urbanistične zasnove, sestavljajo stanovanjske stolpnice, bloki in spremljajoči objekti (trgovina, zdravstvena postaja, otroški vrtec), ki so vzdolž ulice povezani v celoto.
Humkova odločilna vloga pri urbanističnem oblikovanju mesta Maribor se kaže tudi skozi njegovo načrtovanje zelenih površin v mestu. Zasnoval je parka na Slomškovem trgu in na Trgu generala Maistra, na desnem bregu Drave projektiral novi del Magdalenskega parka in zasnoval promenado v Mestnem parku.
Čeprav je odigral eno izmed ključnih vlog v povojnem snovanju mariborske arhitekture in urbanizma pa je v mestu ob Dravi deloval že pred vojno. Kot absolvent praške šole za arhitekturo, kjer je diplomiral leta 1938, je s trgovsko-stanovanjsko stavbo na Jurčičevi ulici v središče Maribora vnesel vplive moderne češke arhitekture. Še pred vojno pa se je podpisal tudi pod načrt za poslopje Mariborske tiskarne, ki je  nadomestilo stari Scherbaumov mlin, in pod načrte za stanovanjske bloke na Kidričevem trgu.
Vseskozi se je aktivno udeleževal srečanj v slovenski in jugoslovanski zvezi arhitektov, svoja razmišljanja pa objavljal v strokovnih časopisih in revijah kot sta Arhitekt in Nova obzorja.
Zaradi svojega doprinosa k razvijanju in ohranjanju kulturnih vidikov urbanizma in za realiziranje številnih mestnih ureditev v Mariboru je leta 1984 prejel Plečnikovo nagrado za življenjsko delo. Njegov doprinos k razvoju mesta je Maribor že desetletje prej nagradil s srebrnim grbom mesta Maribor, leta 1962 pa je za urbanistično ureditev rekreacijskega področja mariborskega Pohorja skupaj s Francijem Čopom prejel nagrado Prešernovega sklada. Njuna urbanistična študija Pohorja je postala osnova za gradnjo športno turističnih objektov, počitniških domov in hotelov na Pohorju.

 

Literatura
 
Bernik, S. Slovenska arhitektura dvajsetega stoletja. Ljubljana: Mestna galerija, 2004.
 
Pirkovič, J. Izgradnja sodobnega Maribora: mariborska arhitektura in urbanizem med leti 1918 in 1976. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete: Partizanska knjiga, 1982.

Šijanec, F. Sodobna slovenska likovna umetnost. Maribor: Obzorja, 1961.
 
Curk, J. Urbana in gradbena zgodovina Maribora. V: Maribor skozi stoletja: razprave I, 1991, str. 511-563.
 
Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon: od A do L. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008, str. 372.

Pečenko, B. Ljubo Humek: in memoriam. Večer, 10. mar. 1988, letn. 44, št. 58, str. 4.
 
Skalicky, V. Humek, Ljubo: arhitekt (1913-1988). V: Leksikon mariborske družbe in kulture: po letu 1945, 2012, str. 76-77.
 
Ivanović, N. Ljubo Humek. V: Likovna umetnost v prostoru mesta Maribor (spletno mesto). Pridobljeno 3. 12. 2018 s spletne strani: http://www.mariborart.si/osebnost/-/article-display/ljubo-humek.


Glej tudi

link   Bibliografija v sistemu COBISS


Prispeval/-a: Tamara Jurič, Mariborska knjižnica
Zadnja sprememba: 3.1.2019, Tamara Jurič, Mariborska knjižnica

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5