Štajerci.si Štajerci.si
x



Štajerci.si

Biografski leksikon predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom vplivale na vsa področja življenja v vaseh, mestih in pokrajini. Zbirka imen raste in se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
Veseli smo predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na stajerci.si@mb.sik.si ali nam jih posredujte preko spletnega obrazca.

Pogoji uporabe vsebin
JANČAR Drago
Foto: Branimir Ritonja (Vir: arhiv knjižnice)
Galerija slik

JANČAR, Drago


Rojen: 
13. april 1948, Maribor
Umrl:  ,


Kraj delovanja: 


Drago Jančar, eden najbolj prepoznavnih slovenskih literarnih umetnikov, je bil rojen leta 1948 v Mariboru. Med študijem prava je bil kulturni in odgovorni urednik študentskega literarnega lista Katedra, nato pa se je leta 1971 zaposlil kot novinar pri mariborskem časniku Večer. Tri leta kasneje je izdal svoj prvi roman z naslovom Petintrideset stopinj. Istega leta je bil obtožen zaradi sovražne propagande in tri mesece preživel v zaporu. V tem času je začel nastajati njegov drugi roman z naslovom Galjot. Po prihodu iz zapora je moral na vojaško služenje v Srbijo, po vrnitvi pa se je posvetil pisanju, a je zraven opravljal še druga dela.
Ponovno se je zaposlil pri Večeru, tokrat je opravljal lektorsko ter arhivsko delo, kasneje je delal v knjižnici. Nato se je preselil v Ljubljano, kjer je nekaj časa delal kot dramaturg pri Viba filmu. Leta 1981 se je zaposlil pri založbi Slovenska matica in delal kot urednik vse do leta 2016. Aktivno je sodeloval tudi pri ustanovitvi Nove revije in bil njen urednik. Proti koncu osemdesetih je študijsko bival v ZDA, Avstriji, Nemčiji in Veliki Britaniji. Od leta 1987 do 1991 je predsedoval slovenskemu PEN-u (Mednarodno združenje pesnikov, esejistov in pisateljev), kasneje, leta 1995 je postal izredni član SAZU, od leta 2001 pa je redni član.
Vseskozi je seveda pisal. V osemdesetih se je posvečal predvsem dramatiki, naslednje desetletje so v osredje stopili eseji. V njih se dotakne marsikaterega perečega kulturnega in političnega vprašanja. Širša javnost pa ga najbolj pozna po romanih. Do danes jih je napisal enajst, zadnjega, z naslovom In ljubezen tudi, je izdal leta 2017. Pogosto obravnava zgodovinsko tematiko, sicer pa se je v začetku ukvarjal z bivanjskimi vprašanji človeka, v kasnejših delih pa je opazen premik k odnosu med posameznikom in družbo. Nekateri njegovi romani so, tako kot njegova dramska besedila, zaživeli na odru doma in v tujini. Ustvarjal je tudi za film, televizijske nadaljevanke in radijske igre.
Za svoje delo je bil večkrat nagrajen. Že leta 1974 je za novinarsko delo prejel nagrado Toneta Tomšiča, pet let kasneje je za zbirko novel dobil nagrado Prešernovega sklada. Je tudi prejemnik Badjurove nagrade, leta 1993 pa je dobil Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Štirikrat je prejel nagrado kresnik za najboljši slovenski roman leta in trikrat Rožančevo nagrado za eseje. Prav tako je večkratni dobitnik Grumove nagrade za najboljšo slovensko dramo. Mesto Maribor ga je leta 2002 nagradilo z Glazerjevo nagrado za vrhunske dosežke na področju kulture. In ko je bil Maribor leta 2012 Evropska prestolnica kulture, so njegovo ustvarjanje postavili v središče literarnega programa. Dogajanje v svojih delih je namreč večkrat postavil v domače mesto. Član mariborske peterice je s svojim delom pripomogel k prepoznavnosti Maribora med bralci po vsem svetu. Je ambasador Mariborske knjižnice. Prejel je tudi Zlati častni znak svobode RS za »izjemno ustvarjalno delo ter obogatitev slovenske in svetovne književnosti ter uveljavljanje slovenskega ugleda v svetu«. Velja za v svetu najbolj uveljavljenega in najbolj prevajanega slovenskega sodobnega pisatelja, zato tudi čez mejo njegovo delo ni ostalo neopaženo. Če omenimo samo nekaj uspehov iz tujine, so tukaj Sterijeva nagrada iz Novega Sada, Herderjeva nagrada za literaturo, nagrada Jean Amery za esejistiko, nagrada ACEL za njegov obsežni literarni opus in nagrada Hemingway-Sparkasse v Lignanu. V Franciji je za roman To noč sem jo videl prejel nagrado za najboljšo tujo knjigo, leto kasneje se je isti roman znašel na vrhu decembrske avstrijske lestvice najboljših knjig. Leta 2015 je prejel še nagrado državljan Evrope, ki jo podeljuje Evropski parlament.
Drago Jančar ostaja najbolj prepoznaven sodobni slovenski književnik in pomemben kulturni ambasador.

Pomembnejša dela

Romani
In ljubezen tudi, 2017
Maj, november, 2014
To noč sem jo videl, 2010
Drevo brez imena, 2008
Graditelj, 2006
Katarina, pav in jezuit, 2000
Zvenenje v glavi, 1998
Posmehljivo poželenje, 1993
Severni sij, 1984
Galjot, 1978
Petintrideset stopinj, 1974

Esejistika
Pisanja in znamenja, 2014
Duša Evrope, 2006
Privlačnost praznine, 2002
Upor bralcev, 2001
Egiptovski lonci mesa, 1995
Poročilo iz devete dežele, 1991
Terra incognita, 1989
Sproti: eseji in članki, 1984

Kratka proza 
Zoževanje prostora, 2009
Človek, ki je pogledal v tolmun, 2004
Prikazen iz Rovenske, 1998
Augsburg in druge resnične pripovedi, 1994
Pogled angela, 1992
Smrt pri Mariji Snežni, 1985
O bledem hudodelcu, 1978

Dramatika
Niha ura tiha, 2008
Severni sij, 2005
Halštat, 1996
Dedalus, 1988
Zalezujoč Godota, 1988
Vsi tirani mameluki so hud konec vzeli ali Lex moralis Primoža Trubarja, 1986
Veliki briljantni valček, 1985
Disident Arnož in njegovi, 1982


Literatura
Album slovenskih književnikov. 1. natis. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2006, 258-259.

Jančar, D. Melanholični hudiči so tu gosto naseljeni: Drago Jančar. V: Milek, V. Intervjuji: pisatelji in publicisti, 2006, 93-107. 

Rošker, A. Drago Jančar. Gledališki list Drame SNG Maribor, 2012/ 2013, št. 1, str. 4-5. 

Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon: od A do L, Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008, str. 393-394.

Štuhec, M. Dve idejni strukturi v slovenski krajši pripovedi po letu 1980. Slavistična revija: časopis za jezikoslovje in literarne vede, 2001, letn. 49, št. 1/ 2, str. 75-84. 

Leskovšek, N. Dramski svet Draga Jančarja. Sodobnost: revija za književnost in kulturo, 2014, letn. 78, št. 12, str. 1720-1738. 

Forstnerič Hajnšek, M. Akcija za trajni svetlobni spomenik Jančarju. Večer, 20. januar 2015, letn. 71, št. 16, str. 10. Dostopno tudi na: http://ris2016.vecer.com.eviri.ook.sik.si/PDFARHIV/VECER2000_XP/2015/01/20/2015-01-20_STR-10-10_MX-01_IZD-01-02-03-04-05-06_PAG-KULTURA-325E316F5F6C30.pdf

Vidali, P. Ljubezen (in Maribor) v času vojne. Večer v soboto, 22. april 2017, str. 20. Dostopno tudi na: http://ris2016.vecer.com.eviri.ook.sik.si/PDFARHIV/VECER2000_XP/2017/04/22/2017-04-22_STR-01-01_MX-01_IZD-01-02-03-04-05-06_PAG-PRVA-325E3171206C32_SOBP_SE.pdf

Zemljič, P. Najprej v naslovu ni bila ljubezen, ampak zlo. Večer, 22. april 2017, letn. 73, št. 93, str. 16. Dostopno tudi na: http://ris2016.vecer.com.eviri.ook.sik.si/PDFARHIV/VECER2000_XP/2017/04/22/2017-04-22_STR-16-16_MX-01_IZD-01-02-03-04-05-06_PAG-KULTURA-325E3171206C32_VSEI_SE.pdf 

Drago Jančar. V: Sigledal.org: portal slovenskega gledališča (spletno mesto). Ljubljana: Novi ZATO, 2010-. Pridobljeno 7. 7. 2017 s spletne strani: http://sigledal.org/geslo/Drago_Jan%C4%8Dar

Drago Jančar. V: SAZU: člani. Ljubljana: SAZU. Pridobljeno 10. 7. 2017 s spletne strani: http://www.sazu.si/clani/drago-jancar


Glej tudi

link   Bibliografija v sistemu Cobiss
link   O Dragu Jančarju v arhivu MMC (nazadnje dostopano 10. 7. 2017)


Prispeval/-a: Daša Zobec, Mariborska knjižnica
Zadnja sprememba: 27.6.2018, Daša Zobec, Mariborska knjižnica

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5