Štajerci.si Štajerci.si
x



Štajerci.si

Biografski leksikon predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom vplivale na vsa področja življenja v vaseh, mestih in pokrajini. Zbirka imen raste in se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
Veseli smo predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na stajerci.si@mb.sik.si ali nam jih posredujte preko spletnega obrazca.

Pogoji uporabe vsebin
KERT Zlata
Foto: avtor neznan (Vir: Mihalič Klemenčič, A. Zlata Kert - organizatorka mariborskega knjižničarstva. V: 100 let Univerzitetne knjižnice Maribor: 1903-2003: jubilejni zbornik, 2003, str. 255-259)
Galerija slik

KERT, Zlata


Rojena: 
22. maj 1939, Maribor
Umrla:  4. oktober 1981, Maribor


Kraj delovanja: 


Po končani mariborski Klasični gimnaziji je odšla v Ljubljano, kjer je na Filozofski fakulteti študirala italijanski in francoski jezik s književnostjo. Štipendija ljubljanskega univerzitetnega sveta ji je leta 1960 omogočila pol leta trajajoč študij v Franciji. Po vrnitvi v Ljubljano je diplomirala iz francoskega jezika s književnostjo.
Svojo poklicno pot je pričela leta 1961 kot profesorica francoščine na ravenski gimnaziji. Gimnazijsko poučevanje je leta 1964 zamenjala z delom prevajalke v Tovarni avtomobilov Maribor. Potek njene karierne poti se je bistveno spremenil leta 1967, ko je bila izbrana na razpisu za delovno mesto referentke v novoustanovljeni matični službi takratne Študijske knjižnice. Tega leta je predhodnica današnje Univerzitetne knjižnice Maribor prevzela reorganizacijo knjižnične mreže v mariborski občini. Pri načrtovanju razvoja splošnega knjižničarstva v Mariboru je posledično sodelovala tudi Zlata Kert. Svojega dela se je lotila zelo sistematično in z veliko mero zagnanosti. Popisala je vse obstoječe knjižnice v občini in jih spodbujala k delu. Skrbela je za urejanje prostorske problematike posameznih knjižnic, pripravila načrt prenove društvenih knjižnic in ustanovila potujočo knjižnico. Skupaj z ostalimi mariborskimi knjižničarji je tako vizionarsko zastavila načrt, ki je v razmeroma kratkem času popolnoma spremenili mariborsko splošnoizobraževalno knjižničarstvo in privedel do nastanka Mariborske knjižnice.
Naslednja postojanka na njeni bibliotekarski poti, ki jo je vseskozi preživela v Študijski knjižnici, je bil oddelek za dopolnjevanje knjižničnega gradiva. V oddelek, katerega je prevzela konec leta 1970, je vnesla vrsto sprememb, tudi tehničnih. Mnoge izmed njenih so se pozneje uresničile v delovanju Univerzitetne knjižnice Maribor. Skrbela je za tesno sodelovanje z drugimi oddelki knjižnice, predvsem z oddelkom za delo z uporabniki in z oddelkom za obdelavo knjižničnega gradiva. Skrbno je izbirala strokovno, znanstveno in študijsko literaturo in pri izboru upoštevala potrebe posameznih knjižnic znotraj univerze. Skupaj z Bredo Filo pa je sodelovala pri pripravi raziskovalne naloge Problemi informacij družbenih ved v knjižnicah in NATIS v Sloveniji. Zanjo je prispevala predvsem uvodni del, v katerem je opisala nastanek in pomen Unescovega program NATIS.
V svojem skoraj 15 let trajajočem delu v Študijski knjižnici je postala strokovnjakinja za oblikovanje znanstvenih fondov v univerznih knjižnicah, za racionalizacijo knjižničnega poslovanja, za vključevanje slovenskega knjižničarstva v mednarodne sisteme in za posebna področja knjižničarstva. Z obiski uglednih svetovnih knjižnic in študijem tuje strokovne literature si je pridobila znanje, ki ga je spretno uvajala v prenovo univerznega knjižničarstva v Mariboru. Pridobljeno znanje ji je bilo v veliko pomoč tudi pri vodenju komisije za knjižnično-dokumentacijsko-informacijski sistem Univerze v Mariboru, ki je bil ustanovljen leta 1977.
Napisala je vrsto znanstvenih in strokovnih sestavkov in bila dejavna v številnih stanovskih organizacijah. Med drugim je v 70. letih 20. stoletja kar dvakrat prevzela vodenje Društva bibliotekarjev Maribor. O pomenu in vlogi knjižničarstva je nenehno ozaveščala tako strokovno kot širšo javnost. Sodelovala je na številnih radijskih predavanjih in strokovnih zborovanjih, prirejala je tečaje za ljudske knjižničarje in v domači knjižnici sodelovala pri pripravi knjižnih razstav.
Za svoj doprinos k razvoju mariborskega knjižničarstva je leta 1975 prejela Čopovo diplomo, najvišje državno priznanje s področja bibliotekarstva, šest let kasneje pa še red dela s srebrnim vencem.

 

Literatura
 
Hartman, B. Zlata Kert: 1939-1981. V: Hartman, B. Maribor - dogajanja in osebnosti, 2009, str. 350-354.
 
Hartman, B. Umrla je Zlata Kert. Knjižnica: revija za področje bibliotekarstva in informacijske znanosti, 1982, letn. 26, št. 1-2, str. 125-129.

Hartman, B. Zlata Kert. Večer, 9. okt. 1981, letn. 36, št. 234, str. 4.

Mihalič Klemenčič, A. Zlata Kert - organizatorka mariborskega knjižničarstva. V: 100 let Univerzitetne knjižnice Maribor: 1903-2003: jubilejni zbornik, 2003, str. 255-259.
 


Glej tudi

link   Bibliografija v sistemu COBISS


Prispeval/-a: Tamara Jurič, Mariborska knjižnica
Zadnja sprememba: 4.10.2018, Tamara Jurič, Mariborska knjižnica

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5