Štajerci.si Štajerci.si
x



Štajerci.si

Biografski leksikon predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom vplivale na vsa področja življenja v vaseh, mestih in pokrajini. Zbirka imen raste in se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
Veseli smo predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na stajerci.si@mb.sik.si ali nam jih posredujte preko spletnega obrazca.

Pogoji uporabe vsebin
KOBLER Vladimir (Vlado)
Foto: avtor neznan (Vir: Sto slovenskih glasbenikov. Ljubljana: Prešernova družba, 2002.)
Galerija slik

KOBLER, Vladimir (Vlado)


Rojen: 
12. junij 1926, Ljubljana
Umrl:  12. oktober 2009, Ljubljana


Kraj delovanja: 


Vladimir Kobler, rojen v Ljubljani, je bil sin sodnika in učiteljice. Njegova teta, ki je sicer preminula, ko je imel sam komaj tri leta, je bila znana pianistka Dana Kobler. Zapustila mu je klavir, zaradi katerega bi lahko rekli, da se je njegova glasbena pot sploh začela. Z učenjem klavirja je začel na ljubljanski glasbeni šoli Sloga. Po končani Klasični gimnaziji je moral leta 1944 najprej odslužiti dveletni vojaški rok, potem pa je začel s študijem dirigiranja na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Ob tem ni zapostavil klavirja.
Že v času študija je bil aktiven v ljubljanski Operi. Delal je kot šepetalec, korepetitor solistov in dirigent scenske glasbe, saj je tako bil v stiku z glasbeno zvrstjo, ki ga je navduševala. Leta 1951 je diplomiral in še isto leto zakorakal na dirigentsko pot. V ljubljanski Operi je debitiral s Puccinijevo opero Tosca.
Nato so ga povabili v Osijek, kjer je v Operi ostal dve leti, preden je odšel v Subotico. Tam je bil direktor glasbene šole, umetniški vodja filharmonije in zborovodja mestnega pevskega zbora, vodil je koncertno poslovalnico ter dirigiral v narodnem gledališču. Leta 1955 se je kot direktor in dirigent Opere vrnil v Osijek.
Leta 1961 se je odzval povabilu v Maribor. Sprva je samo dirigiral, v drugi sezoni pa je nasledil Jakova Cipcija in postal umetniški vodja mariborske Opere. Ni bil v zavidljivem položaju, mariborska Opera se je namreč v šestdesetih letih borila za obstanek. Vseeno mu je uspelo razširiti repertoar in povečati število opernih uprizoritev. Poskušal je tudi oživiti opereto, a je leta 1963 z uprizoritvijo Planinske rože Radovana Gobca samo sprožil tako imenovano operetno vojno. Kljub zaposlenosti v Mariboru je leta 1968 na Akademiji za glasbo zaključil še podiplomski študij.
Z letom 1973 se je vrnil v Ljubljano. V Operi je dirigiral in za nekaj let prevzel mesto direktorja ter umetniškega vodje. Formalno se je upokojil leta 1988, ustvarjal pa je še vse do leta 1994. Takrat je dirigentsko kariero končal z opero, s katero jo je pred mnogimi leti tudi začel.
Maestro je v svoji dolgi karieri dirigiral doma in v tujini, največ opere in balete, pa tudi na simfoničnih koncertih ter izvajal klavirske spremljave. Veliko se je posvečal italijanskemu in francoskemu opernemu repertoarju. Kjerkoli je delal, ni pozabil na skladbe slovenskih skladateljev. Med kritiki je veljal za muzikalnega dirigenta z dobro dirigentsko tehniko in dobrimi gestami.
Sodeloval je pri snemanjih za televizijo in radio, v prostem času pa se je ukvarjal še z radioamaterstvom in športnim streljanjem.
Republiška komisija za razvrščanje umetnikov ga je leta 1973 razvrstila v najvišjo, osmo skupino. Leta 1985 je postal častni član Društva glasbenih umetnikov Slovenije, ki mu je štiri leta kasneje podelilo Betettovo nagrado za umetniške dosežke poustvarjalne glasbene umetnosti in družbeno dejavnost pri širjenju glasbene kulture. Istega leta je prejel še Red republike z bronastim vencem za zasluge pri javnem delovanju, pomembnem za splošni napredek države, in postal častni krajan Hrvatinov. V tej obmorski skupnosti je namreč v osemdesetih vodil pevski zbor in sodeloval pri izgradnji kulturnega doma ter nasploh popestril tamkajšnje kulturno dogajanje.
Slovenski maestro je umrl v Ljubljani v štiriinosemdesetem letu.

 

Literatura

Križnar, F. in Pinter, T. Vladimir Kobler. V: Sto slovenskih glasbenikov. Ljubljana: Prešernova družba, 2002, str. 84-85.

Špendal, M. Umrl je Vladimir Kobler. Gledališki list SNG Opera in balet Maribor, 2009/2010, št. 3, str. 52-53. 

Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon: od A do L, Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008, str. 487.

Kobler, V. Karamboli med željami. Večer, 21. januar 1989, letn. 45, št. 16, str. 22. Dostopno tudi na: http://ris2016.vecer.com.eviri.ook.sik.si/PDFARHIV/VECER2000_XP/1989/01/21/1989-01-21%20STR-22-22%20MX-01%20IZD-00-07-07-07-05-04%20PAG-KULTURA-V-.pdf

Vladimir Kobler. V: Wikipedija: prosta enciklopedija (spletno mesto). [S.l.]: Wikimedia Foundation, 2002-. Pridobljeno 13. 6. 2017 s spletne strani: https://sl.wikipedia.org/wiki/Vladimir_Kobler .
 


Glej tudi

link   Bibliografija v sistemu Cobiss
link   Posnetek dirigenta Vladimirja Koblerja na spletnem portalu youtube.com (nazadnje dostopano: 13. 6. 2017)


Prispeval/-a: Daša Zobec, Mariborska knjižnica
Zadnja sprememba: 21.9.2017, Daša Zobec, Mariborska knjižnica

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5