Štajerci.si Štajerci.si
x



Štajerci.si

Biografski leksikon predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom vplivale na vsa področja življenja v vaseh, mestih in pokrajini. Zbirka imen raste in se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
Veseli smo predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na stajerci.si@mb.sik.si ali nam jih posredujte preko spletnega obrazca.

Pogoji uporabe vsebin
KRAJNČIČ Božidar
Foto: avtor neznan (Vir: um.si)
Galerija slik

KRAJNČIČ, Božidar


Rojen: 
20. januar 1935, Maribor
Umrl:  7. marec 2018, Maribor


Kraj delovanja: 


Po maturi na II. gimnaziji v Mariboru se je leta 1954 vpisal na Prirodoslovno matematično fakulteto v Ljubljani in leta 1959 diplomiral iz biologije. Kasneje je izobraževanje nadaljeval konec šestdesetih let, ko se je v Zagrebu vpisal na podiplomski in doktorski študij biologije in leta 1976 promoviral v doktorja bioloških znanosti.
Svojo pedagoško pot je leta 1959 pričel na mariborski srednji ekonomski šoli. Po odsluženem vojaškem roku se je jeseni leta 1961 zaposlil na I. gimnaziji v Mariboru, kjer je kot profesor biologije in kemije deloval 17 let. Pedagoško in mentorsko delo je leta 1970 dopolnil s poučevanjem biologije in rastlinske fiziologije na takratni Pedagoški akademiji, leta 1978 pa je nastopil profesuro na takratni Višji agronomski šoli in bil leta 1983 izvoljen v naziv rednega univerzitetnega profesorja.
Dr. Božidar Krajnčič velja za pobudnika in gonilno silo visokošolskega in univerzitetnega študija kmetijstva v Mariboru. Bil je dvakratni prorektor Univerze v Mariboru in večkratni dekan Višje agronomske šole, ki je pod njegovim vodstvom prerasla v Visoko kmetijsko šolo in se leta 1995 preoblikovala v Fakulteto za kmetijstvo, danes bolj poznano pod imenom Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede. Po njegovi zaslugi se je fakulteta kadrovsko okrepila, opremila z vrhunsko laboratorijsko opremo in leta 1994 pridobila kmetijsko posestvo Pohorski dvor, na katerem je organiziran edini univerzitetni kmetijski center v Sloveniji. 
Skoraj pol stoletja se je znanstveno posvečal biotestnim rastlinam iz družine vodolečevk. Preučeval je njihovo razširjenost, fiziologijo prehrane, rasti in razvoja, indukcijo cvetenja in fotoperiodizma. Pomembno je prispeval k prepoznavi vseh petih vrst vodolečevk, ki rastejo pri nas in v Sloveniji ter na Hrvaškem odkril več kot sto še neobjavljenih rastišč. Ob raziskovanju vodolečevk pa se je ukvarjal tudi z aplikativnimi raziskavami v kmetijstvu in s fiziologijo gozdnega drevja v povezavi z odpornostjo dreves proti boleznim ter škodljivcem.
Kljub bogati raziskovalni karieri je rodnemu mestu najbolj poznan kot pobudnik ter strokovni in tehnični vodja Botaničnega vrta Univerze v Mariboru, ki je po obsegu največji v Sloveniji. Botanični vrt, ki si ga je zamislil kot učni pripomoček za vse stopnje študija botanike, je skupaj s sodelavci leta 2002 vzpostavil na območju nekdanjega vojaškega skladišča v Pivoli. Osmim hektarjem vrta, ki velja za pomembno gensko banko, je ostal predan tudi po upokojitvi leta 2009. Nad rastlinami je tako še posebej skrbno bdel v času poletne suše, ko so ga obiskovalci ob vikendih redno srečevali z zalivalko v roki.
Njegov bogat bibliografski opus vsebuje 25 izvirnih znanstvenih člankov, znanstveno monografijo, štiri znanstvene priročnike, pet univerzitetnih učbenikov in številne druge strokovne prispevke, ki so objavljeni tudi v vrhunskih mednarodnih znanstvenih revijah. Zaradi števila mednarodnih objav se je dr. Krajnčič uvrstil med vodilne znanstvenike na svojem področju.
Za pomembne znanstvene dosežke na področju fiziologije cvetenja je leta 1999 prejel Zoisovo priznanje, najvišje državno priznanje na področju znanosti in raziskovanja. Leta 2000 je prejel častni znak svobode Republike Slovenije, leta 2009 je postal zaslužni profesor Univerze v Mariboru, leta 2016 pa mu je Mestna občina Maribor podelila naziv častnega občana.

 

Literatura
 
Čuš, F. Dr. Božidar Krajnčič - 75-letnik. Večer, 18. feb. 2010, letn. 66, št. 39, str. 15.

Kordigel, T. "Imam vse, kar hočemo." Večer, 12. apr. 2012, letn. 68, št. 85, str. 15.

Krajnčič, B. Prof. dr. Božidar Krajnčič. V: II. gimnazija Maribor: 1950-2000: zbornik ob 50-letnici, 2000, str. 152-153.

Kramberger, B. in Urbanek Krajnc, A. Prof. dr. Božidar Krajnčič (1935-2018): v spomin. Večer, 28. mar. 2018, letn. 74, št. 72, str. 10.

Kutin Lednik, A. Božidar Krajnčič, profesor, ki si je zamislil in zasadil botanični vrt. Večer, 20. okt. 2016, letn. 72, št. 245, str. 19.

Umrl je prof. dr. Božidar Krajnčič. Večer, 8. mar. 2018, letn. 74, št. 55, str. 10.

Prof. dr. Božidar Krajnčič. V: Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede (spletno mesto). Maribor. Pridobljeno 8. 5. 2019 s spletne strani: http://www.fk.uni-mb.si/images/Novice/Novice2018/Biografija-prof_Krajncic.pdf.

Zasl. prof. dr. Božidar Krajnčič (1935 – 2018). V: Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede (spletno mesto). Maribor. Pridobljeno 8. 5. 2019 s spletne strani: http://www.fk.uni-mb.si/index.php/44-dogodki/aktualni-dogodki/4059-zasl-prof-dr-bozidar-krajncic-1935-2018.


Glej tudi

link   Bibliografija v sistemu COBISS
link   Pogovor s prof. dr. Božidarjem Krajnčičem
link   Botanični vrt Univerze v Mariboru


Prispeval/-a: Tamara Jurič, Mariborska knjižnica
Zadnja sprememba: 20.5.2019, Tamara Jurič, Mariborska knjižnica

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5