Štajerci.si Štajerci.si
x



Štajerci.si

Biografski leksikon predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom vplivale na vsa področja življenja v vaseh, mestih in pokrajini. Zbirka imen raste in se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
Veseli smo predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na stajerci.si@mb.sik.si ali nam jih posredujte preko spletnega obrazca.

Pogoji uporabe vsebin
KRAMBERGER Marijan
Foto: M. Kukec (Vir:dLib.si)
Galerija slik

KRAMBERGER, Marijan


Rojen: 
8. april 1938, Maribor
Umrl:  23. avgust 2015, Maribor


Kraj delovanja: 


Mariborčan Marijan Kramberger je svoje življenje posvetil ustvarjanju. Že na klasični gimnaziji v Mariboru je urejal gimnazijski list Mlada misel, v katerem je leta 1955 objavil svojo prvo črtico z naslovom Pismo. Kot gimnazijec je z razpravo Tako narodi kakor posamezniki se kalijo v preizkušnjah zmagal na nagradnem natečaju, ki ga je razpisala revija Mlada pota. Pesmi, črtice in eseje je začel objavljati tudi v drugih revijah.
Diplomiral je leta 1962 na Filozofski fakulteti v Ljubljani, istega leta je izdal pesniško zbirko z naslovom Pesmi 1961.
Leto kasneje je začel z uredniškim in lektorskim delom pri Založbi Obzorja Maribor, kjer je ostal dve leti. Nato pa se je leta 1965 kot svobodni književnik posvetil samo pisanju.
Njegov opus obsega žanrsko raznolika dela. V začetku se je posvečal raziskovanju leposlovnih del drugih avtorjev, tako je nastala na primer monografija o Visoški kroniki, izdal je zbirko študij pod naslovom Pazljivejša branja, napisal je literarnozgodovinske razprave, na primer refleksijo o Kosovelovih Borih in o Prežihovem Vorancu.
Od leposlovne proze je napisal dve deli za odrasle in eno za otroke, več časa pa je posvetil publicistiki. Pisal je eseje o literaturi in družbenopolitična besedila. Zaradi člankov, kot so Zakaj še nisem komunist ali Slovenofilija slovenskih književnikov, je veljal za radikalnega pisca. V zapisih Genius loci, Hvalnica sivine, Gosposka ulica in drugih pa je zapisal svoja razmišljanja o Mariboru.
Do konca šestdesetih let prejšnjega stoletja se je v svojih delih dotikal predvsem socioloških, političnih in ideoloških tem, leta 1972 pa je prišel do izraza njegov pravi jaz. Posvetil se je razvijanju ideje, ki ga je vznemirjala že iz najstniških let.
Zdelo se mu je, da je našel svojo življenjsko temo, se osamil in več kot desetletje namenil projektu Matematika človeške duše. Knjigo je napisal v nemščini in jo končal leta 1989. Izdal jo je pod psevdonimom Mark Berger z naslovom Die Mathematik der menschlichen Seele. V slovenski izdaji delo najdemo pod naslovom Lovec na homokumulate. Knjigo lahko umestimo na področje kulturne antropologije, sicer pa je bolj preplet najrazličnejših področij. Kljub temu, da je v tem delu videl svoje poslanstvo, je bilo ob izidu bolj ali manj spregledano.
Pobeg iz rutine mu je predstavljalo izumljanje družabnih iger. Svoje ideje je ponovno pod psevdonimom Mark Berger prodal v Nemčijo, Ameriko in na Japonsko. Med njegovimi najbolj znanimi izumi sta igri Sniff in Rosette iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja.
Poleg vsega omenjenega je opravljal še uredniško delo in pisal strokovne ocene za izdelovalca iger, pisal za revijo Games&Puzzles, prevajal iz nemščine in srbohrvaščine v slovenščino, napisal odlomek za scenarij po Visoški kroniki ter scenarij za filmsko risanko Odisej svojega časa. Pisal je tudi kritike in izdal zbirko izbranih recenzij iz obdobja, ko je delal pri Založbi Obzorja.
Vsako področje njegovega dela je imelo svojo specifiko, svoje teme in svoja načelna izhodišča, vsem pa je skupna ustvarjalnost.
Član mariborske peterice je umrl v 78. letu starosti. O njegovem delu lahko beremo v knjigi z naslovom Kdo sem bil, ki jo je pripravil sam, izšla pa je eno leto po njegovi smrti.

 
POMEMBNEJŠA DELA

Leposlovje
Pasja zloženka, 1987
Fant, 1973
Skupaj, 1973
Ljubezenska zgodba, 1968
Pesmi 1961, 1962

Razprave, kritike, eseji
Kdo sem bil, 2016
Brez mene: poznejša razmišljanja, 1999
Uvod k »Lovcu«: matematika človeške duše, 1998
Die Mathematik der menschlichen Seele, 1996
Lovec na homokumulate, 1993
Oblačila slovenskih cesarjev, 1982
Pazljivejša branja, 1975
Skupaj, 1973
Državljan te dežele, 1970
Visoška kronika. Literarnozgodovinska interpretacija, 1964
 


Literatura
 
Kramberger, M. Kdo sem bil. Maribor: Pivec, 2016. 

Forstnerič Hajnšek, M. Kramberger, Marijan. V: Leksikon mariborske družbe in kulture: po letu 1945. Maribor: Obzorja, 2012, str. 106. 

Kramberger, M. Kaj počnete, Marijan Kramberger? Dialogi, 1981, letn. 17, št. 5, str. 347-354. 

Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon: od A do L Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008, str. 553.

Umrl je Marijan Kramberger. Večer, 28. avgust 2015, letn. 71, št. 197, str. 10. Dostopno tudi na: http://ris2016.vecer.com.eviri.ook.sik.si/PDFARHIV/VECER2000_XP/2015/08/26/2015-08-26_STR-10-10_MX-01_IZD-01-02-03-04-05-06_PAG-KULTURA-325E316F416C36.pdf


Glej tudi

link   Bibliografija v sistemu Cobiss
link   Marijan Kramberger na dLib.si (nazadnje dostopano: 15. 9. 2017)


Prispeval/-a: Daša Zobec, Mariborska knjižnica
Zadnja sprememba: 29.5.2018, Daša Zobec, Mariborska knjižnica

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5