Štajerci.si Štajerci.si
x



Štajerci.si

Biografski leksikon predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom vplivale na vsa področja življenja v vaseh, mestih in pokrajini. Zbirka imen raste in se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
Veseli smo predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na stajerci.si@mb.sik.si ali nam jih posredujte preko spletnega obrazca.

Pogoji uporabe vsebin
PANDUR Tomaž
Foto: Aljoša Rebolj (vir: Delo)
Galerija slik

PANDUR, Tomaž


Rojen: 
19. februar 1963, Maribor
Umrl:  12. april 2016, Skopje (Makedonija)


Kraj delovanja: 


Gledališče ga je prevzelo že zgodaj. Kot gimnazijec je na Prvi gimnaziji v Mariboru uprizoril prve predstave in ustanovil svojo gledališko skupino Tespisov voz. Študiral je na AGRFT v Ljubljani in leta 1988 diplomiral iz režije. Že s prvo režijo po Akademiji, s predstavo Šeherezada Iva Svetine v izvedbi Slovenskega mladinskega gledališča v Ljubljani, je leta 1989 doživel svoj prvi veliki uspeh. Ta mu je na široko odprl vrata v domači in tuji gledališki svet. V sezoni 1989/90 je tako s komaj 26 leti postal umetniški vodja Drame SNG Maribor. Sledilo je sedem ustvarjalnih let v Mariboru, v katerih so nastale kultne predstave: Faust, Hamlet, Božanska komedija, Carmen, Ruska misija, Babilon. Z njimi je postavil nove standarde dramskega gledališča. V Maribor je privabil mnogo novih gledaliških ustvarjalcev in mariborsko gledališče odprl v svet. Leta 1996 je zaradi finančnih dolgov prišlo do spora med mariborskim gledališčem in Pandurjem, kar je privedlo do njegovega odstopa in odhoda v tujino. Odselil se je v New York. Naslednja štiri leta se je preskušal na področju filma. V tem času je dobil ponudbo za sodelovanje iz Thalia Theatra v Hamburgu, kjer je v naslednjih dveh letih z velikim uspehom režiral Božansko komedijo. Njegovo gledališko ustvarjanje se je nadaljevalo v Nemčiji, Španiji, Srbiji, na Hrvaškem. Skupaj s sestro dramaturginjo Livijo Pandur je leta 2002 ustanovil Pandur.Theaters. Ni se omejeval le na dramske režije, ustvarjal je tudi v operi in baletu. Nastala so dela Hazarski slovar, Sto minut, Pekel, Tesla Electric Company, Barok, Somrak bogov. V času priprav na Evropsko prestolnico kulture v Mariboru je postal predsednik programskega sveta EPK, a je s tega položaja leta 2011 odstopil in se odpovedal režiji Črnih mask. V koprodukciji s HNK Zagreb, EPK in Pandur.Theaters je na oder postavil Tolstojevo Vojno in mir, v HNK Zagreb pa je ustvaril še Medejo in Michelangela. Po osemnajstih letih je leta 2014 ponovno režiral v slovenščini, tokrat je v ljubljanski Drami nastala predstava Rihard III. + II, naslednje leto pa še Faust. Po dvajsetih letih je ponovno načrtoval predstavo na odru mariborske Drame, a ga je sredi ustvarjalnega dela v Makedonskem narodnem gledališču v Skopju med vajo za predstavo Kralj Lear zastoj srca ustavil za vedno.
Tomaž Pandur je bil izredno plodovit ustvarjalec. Dela iz zgodnejšega obdobja so temeljila na priredbah dramskih klasik, kasnejše predstave so se navdihovale tudi pri kultnih delih svetovne kinematografije. Njegove predstave govorijo v jeziku simbolov, mitov, arhetipov, v zapletenem jeziku sanj. So drzni spektakli podob, občutij in sugestij, z inovativnimi scenskimi postavitvami. Kot magnet so privabljale občinstvo, vendar so ga tudi razdvajale, prav tako strokovno javnost. Tuji kritiki so mu bili vedno bolj naklonjeni kot domači. Prav spektakel, predanost podobi nad vsebino, formalistično estetiziranje, idejna votlost, mistifikacija, poceni gledališki učinki, so bili kritiški pomisleki, ki so se pojavili že v času njegovega vodenja mariborske Drame. Pandur je očitke zavračal, verjel je, da je pomembno le to, kar ustvariš. Gledališče je razumel kot »niz podob, ki jih nismo še nikoli videli, jih pa prepoznamo v podzavesti«. Zanj je bil teater »kraljevska pot do nezavednega v nas«. Teatrolog Vasja Predan je zapisal, da njegova »gledališka poetika cilja visoko: na gledališče sveta in na svet kot gledališče, torej na nekakšen totalni theatrum mundi«. Lehmann ga je v svojem delu Postdramsko gledališče uvrstil med ključne avtorje postdramskega gledališča. 
Za svoje delo je prejel veliko nagrad, med njimi študentsko Prešernovo nagrado (1988), dve Borštnikovi nagradi (1990, 1993), nagrado Prešernovega sklada (1991), Glaserjevo nagrado in Zlati grb mesta Maribor (1992). Najvišje priznanje v tujini je prejel v Španiji, kjer so mu leta 2011 podelili Red Izabele Katoliške za zasluge za Španijo na področju gledališča.
 

Pomembnejša dela:

  • Brezmadežna / Immaculata, Drama SNG Maribor, 2016 – posthumna izvedba
  • Faust, SNG Drama Ljubljana, Festival Ljubljana, 2015
  • Kralj Lear, Atene, 2015
  • Faust, Centro Dramatico Nacional, Madrid, 2014
  • Rihard III. + II. , SNG Drama Ljubljana, 2014
  • Michelangelo, HNK Zagreb, 2013
  • Medeja, HNK Zagreb, 2012
  • Vojna in mir, EPK Maribor, HNK Zagreb, Pandur.Theaters, 2011
  • Somrak bogov, Teatro Español, Madrid, 2011
  • Simfonija otožnih pesmi (balet), Staatsoper Berlin, 2010
  • Hamlet, Teatro Español, Madrid, 2009
  • Kaligula, Pandur.Theaters, 2008
  • Barok / Barocco, Centro Cultural de la Villa Madrid, 2007
  • Krila / Alas (balet), Compañia Nacional de Danza, Madrid, 2006
  • Tesla Electric Company, Pandur.Theaters, 2006
  • Pekel, Centro Dramatico Nacional, Madrid, 2005
  • Hiša smrti (opera), Opernhaus Bonn in Beethovenfest Bonn, 2004
  • Sto minut, Pandur.Theaters, Festival Ljubljana, 2003
  • Hazarski slovar, Pandur.Theaters, Atelje 212, Festival Ljubljana, 2002
  • La divina commedia – Purgatorio, Paradiso, Thalia Theater, Hamburg, 2002
  • La divina commedia – Inferno, Thalia Theater, Hamburg, 2001
  • Babylon, Drama SNG Maribor, 1996
  • Ruska misija, Drama SNG Maribor, 1994
  • Božanska komedija / La divina commedia – Raj / Paradiso, Drama SNG Maribor, 1993
  • Božanska komedija / La divina commedia – Vice / Purgatorio, Drama SNG Maribor, 1993
  • Božanska komedija / La divina commedia – Pekel / Inferno, Drama SNG Maribor, 1993
  • Carmen, Drama SNG Maribor, 1992
  • Hamlet, Drama SNG Maribor, 1990
  • Faust, Drama SNG Maribor, 1990
  • Šeherezada, Slovensko mladinsko gledališče, Ljubljana, 1989


Literatura
 
Milek, V. Tomaž Pandur, lovec na sanje. Gledališki list SNG. Drama, 2015/2016, letn. 95, št. 1, str. 20-35

Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon: od M do Ž, Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008, str. 796.

Partljič T. Pandur, Tomaž. V: Leksikon mariborske družbe in kulture po letu 1945, 2012, str. 153

Premzl, P. Tomaž Pandur. V: Petindvajset let Glazerjevih nagrad, 2011, str. 68.

Rošker, D. Tomaž Pandur (1963-2016): in memoriam. Gledališki list Drame SNG Maribor, 2015/2016, letn. 93, št. 6, str. 120-121

Crnkovič, M. Sedmina za Tomaža Pandurja. V: Fokuspokus (spletna revija). Ljubljana: Medium media, 2015- . Pridobljeno 7. 8. 2018 s spletne strani: https://fokuspokus.si/article/1445?=sedmina-za-tomaza-pandurja

Tomaž Pandur. V: Wikipedija prosta enciklopedija (spletno mesto). [S.l.]: Wikimedia Foundation, 2002-. Pridobljeno 7. 8. 2018 s spletne strani: https://sl.wikipedia.org/wiki/Toma%C5%BE_Pandur

Več virov o Tomažu Pandurju iz COBISS

Izdelava in oblikovanje Qualitas
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5