Štajerci.si Štajerci.si
x



Štajerci.si

Biografski leksikon predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom vplivale na vsa področja življenja v vaseh, mestih in pokrajini. Zbirka imen raste in se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
Veseli smo predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na stajerci.si@mb.sik.si ali nam jih posredujte preko spletnega obrazca.

Pogoji uporabe vsebin
PARTLJIČ Tone
Foto: Branimir Ritonja (Vir: arhiv knjižnice)
Galerija slik

PARTLJIČ, Tone


Rojen: 
5. avgust 1940, Maribor
Umrl:  ,


Kraj delovanja: 


Tone Partljič je otroštvo preživel v Pesnici. Starša sta bila revna, zato sta ga spodbujala, naj se izobrazi za učitelja. Že v osnovni šoli se je navdušil nad branjem, gledališčem, začel pisati pesmice in na pamet recitiral Prešerna. Šolanje je nadaljeval na mariborskem učiteljišču in po maturi začel poučevati. Leta 1965 je končal še Pedagoško akademijo in se kot učitelj slovenščine in angleščine zaposlil na Sladkem Vrhu. Zraven učiteljskega dela je pisal članke, kritike, prozo in dramska besedila. Leta 1967 je izdal svojo prvo zbirko novel, leto kasneje pa je na velikem odru prvič zaživelo njegovo dramsko besedilo.
Partljič se je zelo zanimal za gledališče. To je opazil takratni ravnatelj Drame SNG Maribor, Branko Gombač, in ga povabil za dramaturga. Tako se je leta 1971 poslovil od učiteljskega poklica ter se za naslednjih dvajset let zavezal gledališču.
Mariborsko Dramo je leta 1987 zamenjal za MGL, kjer je bil umetniški vodja. Umetniški vodja je bil od leta 1990 do 1992 še v ljubljanski Drami. Ker ga je delo v gledališču oviralo pri pisanju, je leta 1992 dal odpoved. Tedaj je že dve leti neprofesionalno opravljal delo poslanca. Leta 1990 je namreč bil izvoljen za poslanca tedanje republiške skupščine, pozneje, leta 1992 pa v 1. državni zbor RS kot poslanec LDS. Ob upokojitvi leta 2004 si je oddahnil, da bo svoj čas končno lahko posvečal samo pisanju.
Že od šestdesetih let prejšnjega stoletja je vseskozi tudi pisal. Na začetku je, kot njegov vzornik iz mladostnih let Ivan Cankar, pisal bolj otožna in tragična besedila, leta 1969 pa je napisal komedijo Tolmun in kamen in temu žanru ostaja zvest še danes. Napisal je več kot 30 komedij, ki so bile uprizorjene v vseh slovenskih gledališčih in v teatrih nekdanje Jugoslavije. Njegova komedija Moj ata, socialistični kulak še danes velja za najuspešnejšo slovensko komedijo po drugi svetovni vojni. Doživela je tudi ekranizacijo v režiji M. Klopčiča in je med največkrat prevedenimi in v tujini uprizorjenimi slovenskimi dramskimi besedili.
V svojih komedijah je kritičen do družbeno-političnega dogajanja. Zaznamo veliko avtobiografskih prvin, ki jih prepleta z družbeno stvarnostjo in zgodovinskimi dejstvi. Dialog je pogosto štajersko obarvan, dogajanje pa pogosto postavi v mesto Maribor, Pesnico, Slovenske gorice. Piše humorno, satirično, včasih sarkastično.
Objavil je več kot 20 proznih del, pri čemer prevladujejo romani, krajša prozna dela ter zbirke črtic. Leta 2010 je izdal avtobiografijo z naslovom Hvala vam, bogovi, za te blodnje. Piše tudi za mladino, najbolj znana je spominska zbirka črtic Hotel sem prijeti sonce iz leta 1981.
Poleg družine so na njegovo ustvarjanje močno vplivali prijatelji A. Brvar, F. Forstnerič, D. Jančar, M. Kramberger, s katerimi od sedemdesetih let prejšnjega stoletja sestavlja t.i. mariborsko peterico.
Ukvarjal se je še z gledališko režijo, dramatizacijami ter prevodi, pisal radijske, lutkovne igre in risanke. Več kot štirideset let je sodeloval pri festivalu Borštnikovo srečanje, kot član različnih odborov in predsednik festivala. Od leta 1982 do 1987 je bil predsednik Društva slovenskih pisateljev. Bil je tudi predsednik in podpredsednik Bralne značke, predsednik strokovne žirije pri nagradah večernica in Ježkova nagrada. Je ambasador Mariborske knjižnice in ambasador SNG Maribor. Veliko bere, sodeluje z amaterskimi gledališkimi skupinami ter z obiski osnovnih šol, domov za ostarele, zaporov in literarnih večerov skuša ljudi navdušiti za literaturo in gledališče. In predvsem piše.

 
POMEMBNEJŠE NAGRADE IN PRIZNANJA

Prešernova nagrada za življenjsko delo, 2016
Nagrada Frana Milčinskega Ježka za življenjsko delo, 2008
Zlati red za zasluge RS, 2006
Glazerjeva nagrada za življenjsko delo, 2006
Sterijeva nagrada, 1984
Grumova nagrada, 1984
Levstikova nagrada, 1982
Nagrada Prešernovega sklada, 1980


POMEMBNEJŠA DELA

Dramatika
Da te kap!, 2014
Otroci Lenta, kronika/ muzikal, 2010
Za nacionalni interes, 2007
Čistilka Marija, 1998
Politika, bolezen moja, 1996
Štajerc v Ljubljani, 1995
Moj deda, socialistični mrtvak, 1991
Ščuka, da te kap, 1987
Rdeče in sinje med drevjem, 1985
Moj ata, socialistični kulak, 1983
O, ne, ščuke pa ne, 1982
Za koga naj še molim?, 1980
Oskubite jastreba, 1977
Ščuke pa ni, 1973
Tolmun in kamen, 1969
Ribe na plitvini, 1968

Proza
Ljudje iz Maribora, 2017
Nebesa pod Pohorjem, 2016
Sebastjan in most, 2014
Pasja ulica, 2013
Hvala vam, bogovi, za te blodnje, 2010
General: deset črtic o Rudolfu Maistru, 2006
Grob pri Mariji Snežni, 2005
Usodna privlačnost, 2001
Maša in Tjaša, 1999
Dupleška mornarica, 1996
Starec za plotom, 1995
Pri Mariji Snežni zvoni, 1994
Slišal sem, kako trava raste, 1990
Rdeče in sinje med drevjem, 1987
Hotel sem prijeti sonce, 1981
Skupaj, 1973
Jalovost, 1971
Ne glej za pticami, 1967



Literatura
Partljič, T. Hvala vam, bogovi, za te blodnje: ljudje, kraji, dogodki v mojem življenju. Maribor: Litera, 2010. 

Borin, M. Tone Partljič. Gledališki list Drame SNG Maribor, maj 2007, letn. 2006/2007, str. 6-7.

Haramija, D. Ob 75-letnici Toneta Partljiča. Otrok in knjiga, 2015, letn. 42, št. 93, str. 65-71.

Klipšteter, O. Tone Partljič: pisatelj in politik s humorjem. Mariborčan, apr. 2006, letn. 12, št. 126, str. 32-37. 

Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon: od M do Ž Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008, str. 799.

Partljič, T. Pogovori s sodobniki: Leja Forštner s Tonetom Partljičem. Sodobnost: revija za književnost in kulturo, 2013, letn. 77, št. 4, str. 374-386. 

Pezdirc Bartol, M. Tone Partljič: za življenjsko delo. V: Prešernov sklad 2016, 2016.

Portreti sodobne slovenske literature: 1991-2016, Celje: Fit media, 2017, str. 186.

Steger Čeh, J. Partljič, Tone. V: Leksikon mariborske družbe in kulture: po letu 1945. Maribor: Obzorja, 2012, str. 154. 

Tone Partljič. V: Petindvajset let Glazerjevih nagrad, 2011, str. 172.

Intervju - radio: Tone Partljič (Zvočni posnetek). V: MMC RTV SLO: prvi multimedijski portal (Spletno mesto). Ljubljana: RTV Slovenija 1999-. Pridobljeno 7. 9. 2017 s spletne strani: http://4d.rtvslo.si/arhiv/intervju-radio/21791370

Si. televizija. Tone Partljič: življenjepis 1. del (Videoposnetek). V: YouTube (spletno mesto). San Bruno: YouTube, 2005-. Pridobljeno 7. 9. 2017 s spletne strani: https://www.youtube.com/watch?v=hletFhhgfsM

Si. televizija. Tone Partljič: življenjepis 2. del (Videoposnetek). V: YouTube (spletno mesto). San Bruno: YouTube, 2005-. Pridobljeno 7. 9. 2017 s spletne strani: https://www.youtube.com/watch?v=UsamzoWXCwg

Si. televizija. Tone Partljič: življenjepis 3. del (Videoposnetek). V: YouTube (spletno mesto). San Bruno: YouTube, 2005-. Pridobljeno 7. 9. 2017 s spletne strani: https://www.youtube.com/watch?v=7fqxaVlQRbc

Tone Partljič. V: drustvo-dsp.si (spletno mesto). Pridobljeno 7. 9. 2017 s spletne strani: https://www.drustvo-dsp.si/pisatelji/tone-partljic/

Izdelava in oblikovanje Qualitas
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5