Štajerci.si Štajerci.si
x



Štajerci.si

Biografski leksikon predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom vplivale na vsa področja življenja v vaseh, mestih in pokrajini. Zbirka imen raste in se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
Veseli smo predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na stajerci.si@mb.sik.si ali nam jih posredujte preko spletnega obrazca.

Pogoji uporabe vsebin
STRAUB Jožef
Foto: Kužno znamenje v Mariboru (Avtor fotografije neznan, Vir: mariborart.si)
Galerija slik

STRAUB, Jožef


Rojen: 
17. 3. 1712, Wiesensteig (Nemčija)
Umrl:  1756, Maribor


Kraj delovanja: 


Jožef Straub se je rodil v kiparski družini iz Wiesensteiga na Württemberškem, ki se je v zgodovino Srednje Evrope zapisala kot vodilna umetniška družina 18. stoletja.
 
O njegovem življenju ni veliko znanega. Sklepamo lahko, da ga je v kiparstvo usmerila očetova delavnica in da se je pozneje izpopolnjeval pri starejšemu bratu Filipu Jakobu v Gradcu, o čemer pričajo slogovne sorodnosti obeh kiparskih mojstrov.
Na slovenskih tleh ga prvič srečamo leta 1736 v Ljubljani, kjer se je zaposlil kot pomočnik v delavnici kiparja Henrika Mihaela Löhra. Nase je opozoril, ko se je sprl s svojim cehom, saj je na lastno pest sklepal pogodbe za različna kiparska naročila v Ljubljani in drugod. Straubovo svojeglavo dogovarjanje za delovne pogodbe je najverjetneje botrovalo njegovemu prihodu v Maribor, kjer ga prvič zasledimo ob postavitvi kužnega znamenja leta 1743. Kdaj pa se je v mestu dokončno naselil nam ni znano. Iz arhivskih zapisov lahko izvemo, da se je 27. junija 1746 poročil z Marijo Jožefo Cowalter, hčerko trgovca v Mariboru in da se mu je v zakonu rodilo sedem otrok, od katerih pa so kar štirje umrli le leto po njegovi smrti.  
V svojem kratkem življenju je ustvaril številne oltarje in prižnice za cerkve na Štajerskem, Hrvaškem in Madžarskem, manjše plastike za cerkvene notranjščine in fasade, s kamnito plastiko pa je okrasil tudi nekaj stopnišč in javnih znamenj. Medtem ko plastike velikega oltarja cerkve v Štanjelu na Krasu uvrščamo še v njegovo ljubljansko obdobje, velja kužno znamenje v Mariboru za njegovo prvo delo na Štajerskem, s katerim je ustvaril enega izmed najboljših baročnih javnih spomenikov na Slovenskem. 
V njegovi kiparski zapuščini, s katero se je proslavil kot ena izmed osrednjih osebnosti baročnega kiparstva na slovenskem Štajerskem, velja še posebej izpostaviti veliki oltar in rezbarsko opremo med drugo svetovno vojno porušene minoritske cerkve na Ptuju in veliki oltar v cerkvi sv. Jožefa na Studencih v Mariboru, katerega svetniške dvojice so danes na ogled v Pokrajinskem muzeju Maribor. Umetnostnozgodovinska stroka pa mu je pripisala tudi kipe na stopnišču pred cerkvijo na Ptujski Gori in nekatere izmed kipov, ki krasijo grajsko stopnišče mariborskega gradu.

Umrl je leta 1756. 25. marca so ga pokopali na nekdanjem pokopališču ob mariborski stolnici, ki je bilo kasneje opuščeno. Po Straubovi prezgodnji smrti je njegovo kiparsko delavnico prevzel njegov domnevni pomočnik in učenec Jožef Holzinger ter jo uspešno vodil naslednja štiri desetletja.

 

Literatura
 
Straub, J. Jožef Straub: ob 275 letnici kiparjevega rojstva in rekonstrukciji kužnega znamenja v Mariboru. Maribor: Pokrajinski muzej: Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine, 1987.

Vrišer, S. Baročno kiparstvo na slovenskem Štajerskem. Ljubljana: Slovenska matica, 1992.

Bevc Varl, V. Kiparska dela Leonharda Kerna in Jožefa Strauba v Pokrajinskem muzeju Maribor. Muzejski listi, 2013, št. 39, str. 3-18.

Kladnik, D. Jožef Straub in ostali (17. 3. 1712-25. 3. 1756) V: Kladnik, D. Sto likovnikov na Slovenskem, 2010, str. 174-175.

Vrišer, S. Mariborski baročni kiparji. Zbornik za umetnostno zgodovino, 1957, letn. 4, str. 71-130.

Vrišer, S. Straub. V: Enciklopedija Slovenije: 12. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1998, str. 331.

Vrišer, S. Straub, Jožef. V: Enciklopedija Slovenije: 12. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1998, str. 331-332.


Glej tudi

link   Bibliografija v sistemu COBISS
link   Po sledeh umetnosti družine Straub


Prispeval/-a: Tamara Jurič, Mariborska knjižnica
Zadnja sprememba: 18.12.2019, Tamara Jurič, Mariborska knjižnica

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5