Štajerci.si Štajerci.si
x



Štajerci.si

Biografski leksikon predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom vplivale na vsa področja življenja v vaseh, mestih in pokrajini. Zbirka imen raste in se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
Veseli smo predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na stajerci.si@mb.sik.si ali nam jih posredujte preko spletnega obrazca.

Pogoji uporabe vsebin
ZORKO Zinka (Terezija)
Foto: Branimir Ritonja (Vir: kamra.si)
Galerija slik

ZORKO, Zinka (Terezija)


Rojena: 
24. februar 1936, Spodnja Kapla na Kozjaku
Umrla:  22. marec 2019, Selnica ob Dravi


Kraj delovanja: 


Dr. Zinka Zorko, rojena Lep, se je s svojim znanstvenoraziskovalnim delom trajno zapisala med največja slovenska jezikoslovna imena. Ob zgodovinarju dr. Jožetu Mlinariču je bila edina redna članica Slovenske akademije znanosti in umetnosti iz mariborske univerze in silno priljubljena pedagoginja. S svojo preprosto, iskreno toplino je zaznamovala vse, ki so na takšen ali drugačen način sodelovali z njo.

Po maturi na mariborski II. gimnaziji je na Filozofski fakulteti v Ljubljani študirala slovenski in ruski jezik s književnostjo. Leta 1961 je diplomirala in za diplomsko nalogo o govoru svojega rojstnega kraja prejela študentsko Prešernovo nagrado.
Po diplomi je deset let poučevala slovenščino na Šolskem centru na Ravnah na Koroškem in ruščino na ravenski gimnaziji. Profesorska pot jo je nato vodila v Maribor, kjer je leta 1971 na takratni Pedagoški akademiji postala asistentka za slovenski jezik. Pod mentorstvom akademika dr. Tineta Logarja, ki je njene dialektološke raziskave usmerjal vse do svoje smrti, je leta 1977 magistrirala, devet let kasneje pa pridobila naziv doktorice jezikovnih znanosti.
S svojim znanstvenoraziskovalnim delom na področju zgodovine slovenskega jezika in slovenskih narečij je utrdila temelje slovenske dialektologije. Odkrivala je posebnosti domačih koroških govorov ter štajerskih in panonskih narečij, z raziskovanjem »belih lis« na dialektološkem zemljevidu Slovenije pa je na novo zarisala meje med posameznimi narečnimi skupinami in govori. Bila je edina znanstvenica v Sloveniji, ki je ustanovila svojo šolo, t.i. mariborsko dialektološko šolo, v kateri je skupaj s svojimi učenci odločilno vplivala na razvoj evropske dialektologije.
Raziskovalna vnema jo je pogosto vodila preko državne meje z Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško. Ogromno raziskovalnega dela je tako opravila na terenu. Skupaj s filmskim snemalcem Dušanom Ivanišinom je v avtentičnem okolju posnela več kot 25 filmov z narečnimi govorci. Nastalo gradivo je kasneje uporabila v pedagoške namene, saj se je zavedala, da je predavati dialektologijo brez kaset in videokaset dolgčas. 
Med več kot 600 prispevki s področja dialektologije in raziskav jezika, ki jih je nanizala v svojo znanstveno zapuščino, so najpomembnejše tri dialektološke monografije: Narečna podoba Dravske doline (1995), Haloško narečje in druge dialektološke študije (1998) in Narečjeslovne razprave o koroških, štajerskih in panonskih govorih (2009).
Ob raziskovalnem delu je študentom več kot tri desetletja posredovala znanja iz slovenskega knjižnega jezika, zgodovine slovenskega glasoslovja in oblikoslovja ter iz slovenske dialektologije. Slednjo je od leta 1986 naprej deset let poučevala tudi na ljubljanski Filozofski fakulteti, tedenska ciklična predavanja iz slovenskega jezika pa je imela tudi na Visoki učiteljski šoli v Sombotelu na Madžarskem, kjer je predavala več kot 30 let. Poučevanja ni opustila niti po upokojitvi leta 2003, saj je predavanja, seminarje in diplomske naloge imela še vse do leta 2013.
Bila je predstojnica mariborske slavistike, prodekanka za znanstvenoraziskovalno delo in prorektorica za področje habilitacij in knjižnično-informacijskega sistema. Slovenska akademija znanosti in umetnosti jo je leta 2003 izvolila za izredno, leta 2009 pa za redno članico razreda za filološke in literarne vede. Po upokojitvi ji je Univerza v Mariboru podelila naziv zaslužne profesorice.
Za izredne dosežke in zasluge pri svojem znanstvenoraziskovalnem in vzgojno-izobraževalnem delu je prejela številna priznanja in nagrade. Še posebej izstopajoča je Zoisova nagrada za življenjsko delo, najvišja nagrada Republike Slovenije na področju znanosti in raziskovanja, ki jo je prejela leta 2013. Decembra 2016 pa ji je predsednik Republike Slovenije podelil medaljo za zasluge za izjemen prispevek k slovenski dialektologiji in utrjevanje mednarodnega ugleda slovenske znanosti.




Literatura
 
Rojena v narečje: akademikinji prof. dr. Zinki Zorko ob 80-letnici. Maribor: Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta, 2016.

Forstnerič-Hajnšek, M. Dr. Zinka Zorko (1936-2019). Večer, 25. mar. 2019, letn. 75, št. 69, str. 10.

Jesenšek, M. 80 let akademikinje in zaslužne profesorice Univerze v Mariboru prof. dr. Zinke Zorko. UMniverzum: interna revija Univerze v Mariboru, apr. 2016, št. 1, str. 6-7.

Koletnik, M. 70 let prof. dr. Zinke Zorko. Časopis za zgodovino in narodopisje, 2006, letn. 77, št. 1, str. 5-9.

Zorko, Z. Slovenščina je narečno globoko ukoreninjena - to jo bo ohranilo: dr. Zinka Zorko. Zvon, 2016, št. 1, str. 31-39.

Zorko, Z. Veliko veselje s slovenskimi narečji: prof. dr. Zinka Zorko, slavistka, strokovnjakinja za narečja. V: Strast po znanju in spoznavanju: pogovori z velikimi slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki: 2. knjiga, 2007, str. 253-271.

Fridl Jarc, I. In memoriam akademikinji zasl. prof. dr. Zinki Zorko (1936-2019). Slovenska matica (spletno mesto), 25. 3. 2019. Pridobljeno 28. 3. 2019 s spletne strani: http://www.slovenska-matica.si/memoriam-akademikinji-zasl-prof-dr-zinki-zorko-1936-2019/.

Zinka Zorko. V: Slovenska akademija znanosti in umetnosti (spletno mesto). Ljubljana. Pridobljeno 28. 3. 2019 s spletne strani: http://www.sazu.si/clani/zinka-zorko.
 


Glej tudi

link   Bibliografija v sistemu COBISS
link   Pogovor z akademikinjo prof. dr. Zinko Zorko


Prispeval/-a: Tamara Jurič, Mariborska knjižnica
Zadnja sprememba: 4.4.2019, Tamara Jurič, Mariborska knjižnica

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5